by ·2 komentarja

Danes spet lep dan in sonček in ne premočan, ampak malo čuden veter, ki bo čez dan obračal. Gori Z, doli (na 750) rahla burjica in V. Erzo pokliče kam in nekaj cincam, ker nimam cilja, ampak ob naslednjem klicu je jasno: Cerkno bo super.

Pri BJ se zbašejo k meni Erzo in Mega in Boris In Luka Slak in čez 50 min smo na startu Škofje (ne Škofje 2, ki je gor na griču, ker danes piha skoraj v pravi smeri).

Začnemo postavljati (jaz še poflikam luknje, ki jih je dodatno našla Mateja), pa pridejo še domačini Jože (Reven) in Aljoša (Ferčak). Postavijo in odletijo in – scurijo ko muceki. Pa štarta Erzo (ki ves čas ponavlja, če bi še mogoče malo počakali – pol pa nič ne čaka), pa Mega in še Luka in začnejo nabirati. Pa pride še en avto domačinov in dva odstartata in se mi zdi, da eden scuri, drugi pa kar drajsa okoli starta.

Pa startam jaz in lepo odletim čez mizasti strm rob starta Škofje (1) in …. scurim ko mucek: -3,8 dol skoraj do Cerknega, že gledam, kje bi zasilno pristal, ko se nikjer ne da pristati, pa me čudežno pridrži in se odpeljem do pristanka pri Petrolovi pumpi (ki je v resnici ni več 🙂 ). 7.30 minut…

Sličica

Zoranova curaža

 

Zoranov let

Pospravim in grem do Jožeta, ki v kombiju čaka (name ?,  ker vsi drugi so imeli šoferje…). In me odpelje gor. In na ravnini na vrhu zagnjuri v blato in obtičiva v dreku. Grem peš do mojega avta in z LC nazaj do njega, da ga povlečem iz dreka. Potem pa dol, do konca kolovoza.

Erzo je že na vezi. Pristal nekaj pred Škofjo Loko, Mega je v Loki, Delux na poti proti Loki, edino Luka je še neznano kje, ampak v smeri proti Loki. Zato na kolovozu na Levo in v Hotavlje in v Poljansko dolino. V Poljanah že čaka Erzo z še enim potencialnim startom (pa še šofer je že zraven). Gor na Gabrsko goro, kjer pa piha dol in enako tudi na rezervnem (Erzotovem) startu 100 vm niže. Torej nič danes z drugim štartom (samo en novnov) in v Loko po ostale tri. Na postaji jih pobereva in pičimo punim gasom na Vrhniko.

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/809474

Bravo naši (…jajcarji !! ). Pa jaz sem tud letel (7.30 minut).

by ·5 komentarjev

Za danes napovedan močan JZ, Z. Edino na JZ Slovenije naj bi bilo malo manj orkansko. Pa se zjutraj slišiva z Erzom in sva takoj skupaj: Vremščica čim prej (ali pa naprej proti J). Povem, da bi bil rad ob 16 nazaj v LJ in smo zmenjeni. Obvestimo še Mega, Manco, Ukija. Manca je v službi in se priključi kasneje. Poberem Matejo, Erza na Vrhniki, še Mega vskoči na Uncu pa smo že proti vrhu Vremščice.

Ko pridemo na spodnji start odpremo vrata, ki jih veter skoraj odtrga. Erzo naredi nekaj vaj taj-chija in gremo dalje. Cilj 2: Osp. Po že zlajnani poti na start, kjer piha idealno (no mogoče malce z desne, ampak idealno).

Z Megovo nesebično pomočjo (spet se javi za šoferja) hitro postavimo. Nad nami se delajo bazice in Erzo se že trese. Odleti Erzo in začne kar nekaj motati in rahlo nabirati, potem pa mu usahne – usahnejo pa tudi bazice. Mateja, ki je hitro za njim se malo povozka sem in tja in že je daleč spodaj. Jaz prvič potegnem, pa me rahlo rikvercne in se usedem nazaj na tla, v drugo (spet Mega pomaga postaviti 🙂 ) pa odletim, čeprav me kar noče dvigniti s tal.

Ko sem čez rob, me samo požira. Malo zavjugam proti luknji in občudujem steno in plezalce prvič v življenju iz take perspektive. Hitro tonem proti tlom in pristanem zraven kampa ob Mateji in Erzu.

Zoranov filmček

Zoranov let

Še ko pospravljamo, je Mega že pri nas. Erzo komunicira z lokalnim gazdo in skupaj postavita kol s trakci za lažje bodoče pristajanje (razkošno obešanje trakcev gre seveda iz mojega fonda 🙂 ). Malo prepričujemo Mega, naj gre še on odleteti, pa predlaga, da gremo raje na Socerb, ker bo tam idealno.

by ·1 Comment

Ko se peljemo nazaj gor po avtocesti, se oglasi Manca, ki je že na poti. Naročimo jo na Socerb, kjer bomo potem videli kako in kaj. Mi se zapeljemo do gradu in nato po kolovozu od zadaj zaprašimo množice sprehajalcev (ki iz neznanega razloga raje hodijo po prašnih cestah, kot pa po svežini borovih gozdov), dokler ne pridemo na start.

Sprva smo sami na startu, kjer piha v pravi smeri, pa kar konkretno. Ko začnemo postavljati, pridejo lokalci (Lahi) in takoj je tu poleg šumenja vetra še veliko dodatnega hrupa 🙂 . Odleti Erzo in nabira okoli starta, midva z Matejo pa čakava na trenutek, ko bo malo pojenjalo. Medtem ko čakava, Erzo toplanda in viteško odstopi mesto v zraku Megu, ki hitro steče v avto po opremo (da si Erzo slučajno ne premisli).

Ker ni spremembe z jakostjo vetra, potegnem naprej, pa mi ga sesuje (preveč zabremzam), v drugo pa s hrbtnim dvigom lepo odletim. Jadramo ob grebenu levo poti Socerbu  in desno do Glinščice in vrtimo in uživamo v razgledu na Tržaški zaliv naslednje pol ure. Ker tako lepo jadramo (pa še množica Lahov, ki se postopoma priključuje), Erzu postane žal, da je prekinil let  in bi ponovno odletel. Ko že postavi, začnemo počasi curiti (kaže, da je vse skupaj malo ugasnilo) in prvi se že odpeljejo na pristanek (Mateja 🙂 ) Ko pristane, komaj utegne nabrati padalo, ko že pristajamo eden za drugim na malem travniku ob cisternah.

Zoranov let

Erzo je z avtom kmalu pri nas in na poti nazaj gor na Socerb poberemo še Manco in odprašimo še enkrat na start, kjer pa je medtem veter precej ugasnil in za trenutke celo pihne od zadaj. Eden od Lahov starta in ga malo sklofa in odplakne proti pristanku pri Dolini. Erzo hitro postavi in počaka, da pihne gor in odleti… in ga odplakne proti pristanku. Ko je že zelo nizko le nekaj ujame in še malo jadra, preden pristane (citiram: “sem velik drek, pa je imela školjka težavo, da me hitro odplakne” 🙂 ). Ko ostali vidimo, kako je s stvarjo, pospravimo (tudi Lahi…) in se odpeljemo dol po Erza in hitro (60km/h po kolovozu) še enkrat na Osp, da bi Manca le ne prišla zastonj.

Tu pa močno piha (sedaj malo z leve), tako da tudi Mega ne vidi možnosti za (svoj) start… Zato se še hitreje (80 km /h – ženski in moška tulijo … ženski od navdušenja, moška od panike…) odpeljem nazaj na avtocesto in proti domu, saj smo že dobro presegli planirani čas (do 16h). V Postojni se še ustavimo na kremšnite in ostale sladkarije in razlaz po res lepem dnevu (meterološko, padalsko in medčloveško !!! ) 🙂

by ·Komentarji so izklopljeni za PERNICE 16.3.2012

Ob 7:20 s sodelavcem z Vrhnike v smeri CE in naprej za Šentjur ter Slivnico pri CE in Sele, kjer domuje, kadar je sploh doma, D.Čretnik, da mu odmerimo pol grunta, kolikor mu ga je namenila mama. Najhujše in najboljše je, da je štart kar tam zraven hiše in bi se dalo, zdajle ko še ni vetra jaz pa imam ob 9h vabljene stranke, ko končamo pa že potegne veter, ki ni ustrezen.

Sodelavec gre domov, jaz pa z Čretnikom po Piškovo skozi MB in po Dravi gor. Vinska in Donačka bo močna oceni inštruktor in današnji vodja izleta, zato na PERNICE. Ideja je, da tu prvi dan JZ gre tudi na 3000.Tu se javlja Z, kar ni dobro, dolvodno do MB ga namreč ni bilo, dodatno je pa še cel teden znana inverzija…

ERZO

by ·1 Comment

Ko se z vsemi jo-joti dobimo spodaj na pristanku (po mojem scurenju) imam jaz že idejo. Moje drage koroške prijatelje sem grdo poimenoval tako zato, ker na vsako vprašanje odgovarjajo z JO JO JO. Obvezno moraš ponoviti trikrat in na to temo se v kombiju režimo med vožnjo po Dravi gor in potem še nazaj dol. Zmislim pa se KALVARIJO, čeprav se nam niti sanja ne kaj bo pihalo V ali Z, ta slednji bi moral biti. Že pred njo na isti strani zaznam 2 lepa štarta. Zoran!!! Čeprav  po poti telefonov ugotovimo, da na Kalvarijo ni nujno treba peš po tistih štengah, damo prednost PLAČKEMU VRHU, ki je na olc prijavljen kot Plac

– Plač, saj si lažje obetamo pravi veter. Hrib se vzdiguje na krivično slovensko-avstrijski državni meji, sami mejni kamni, so na vršnem platoju. Impozantni razgledni stolp ima dodatno streho, da je videti kot stražarski stolpi v Dachauu. Že se ustrašim, da piha narobe, ko dojamemo da po štartu tipa ala Zavrh le piha nekaj gor. Odzadaj se ne da štartat oziroma jaz ne znam, na samem robu pa mi gre in veter se zdi vedno močnejši, saj me lepo dvigne v višave. za mano štartata še Piškova in Brajda, Čretnikov pa raje spremlja Planico in vozi avto.

Povdariti je treba, da se tu ne jadra jako lahko in pogosto. Mi smo jadrali, pa ne zato, ker smo tako dobri, ampak zato ker se je dalo.

Piha vzhodnik, štart je na jug, sonce počasi tone k obzorju in nazadnje je treba dol.

Sličica

Erzov filmček

Na tleh 17:52, vlak, ki ga lovim v CE spelje 19:39, kar uspemo, v  LJ ob 20:58, na štacjonu me počaka Mateja, ki jo vsi poznate in me prijazno odpelje na uvoz AC Bizovik, kjer imam že redni parkirni prostor.

ERZO