by ·Komentarji so izklopljeni za 120306 Gozd P687 17:29:31

Močan V in burja na Primorskem je današnja napoved. Z Borisom sva si enotna, da se bo danes (če se bo) letelo samo na Gorenjskem.  Erzo sicer sredi dopoldneva malo provocira, ampak, ko bi morali stvari konkretizirat, se odloči, da mu tudi danes ni treba (prelaganje rezerve je sicer dober izgovor, ki pa bi se ga dalo z malo volje obiti). Tudi Mega danes nima opreme in tako v lepem sončnem dnevu sama z Borisom voziva proti Gozdu. Ambro javlja 6/10 JV, Gozd 5/8J.

Že spodaj opaziva padalca visoko nad Kriško, ko prideva na Gozd pa zadaj ravno pristaja Sandi Kristič, ki pove, da je na 2400 kar hladno in precej živahno. Na startu sedi Jure pred svojo kučico in pametuje s Kupljenikom (za Jureta je malo premočno – če je preveč živahno, ga boli,  Lojzu pa v takem vetru ni treba). Pridruživa se še midva (ugotovimo, da je v zraku še Luka Slak z novim M4 Ozonom in Dragan Vidic) in zraven izvajava generalni remont opreme (Boris opremlja zic z gasom, jaz menjavam zlomljeno desko v svojem). Vse slowmotion. Drevesa večinoma šumijo, občasno se malo umiri.

Ko je remont končan, počasi raztegnem in postavim, malo mi ga tudi fedla. Boris postavlja za mano, ko startam. Hitro me dvigne močno gor, nad start, malo krožim naokoli, pa vzdolž grebena nabiram vse do prednje joške. Tu vrtim sem in tja in naberem do 1300 in malo tudi čakam Borisa. Ves čas pričakujem kakšen močan sunek ali kakšno drugo presenečenje povezano z močnim V in zlivajočim se S, pa je vse dokaj normalno (res je občasno čutiti, da je veter močan, vendar je vse precej bolj enakomerno in manj razrukano, kot je bilo za pričakovati glede na napovedi ostalih). Potem se odločim da grem proti V. Malo še dodatno naberem na prednji joški in se zapeljem proti Tovstemu, tu nabiram ob pobočju in se mimo M.Poljane (tudi tu čez sedlo ni priletel noben pričakovan ruker) odpeljem do Storžiča (raje nižje). Končno se sprostim, začnem ob Storžiču nabirati in se odpeljem nazaj proti Tovstemu, ravno ko Boris nabere nad njega in se odpelje nad mano naprej proti Zaplati. Naberem spet na Tovstem, malo sem in tja in nad kočo do konca Kriške, pa spet nazaj do Tovstega. Boris prihaja z Zaplate in ugotavlja, da mu je zanohtalo in da bo šel počasi dol. Jaz še malo sem in tja po grebenu Kriške (tudi sam ugotavljam, da mi glava že rahlo zmrzuje), potem pa se odpeljem daleč ven proti pristanku in še čez. Sem na 1200 in prvič opazujem Golnik in okoliške vasi in travnike s tako visoke perspektive od zunaj. Dol gre res počasi in niže postaja tudi malo bolj živahno. Končno po uri in pol pristanem zraven Borisa.

Zoranov let

Pospraviva in še malo pohvaliva Lukovo novo padalo in današnji dosežek (Zaplata-Stol sem in tja), potem pa me Luka zapelje gor po avto. Še na pijačo k Bajdu in proti LJU. Krasen, nepričakovano dober (hladen) let !

by ·Komentarji so izklopljeni za 120305 Gozd P686 16:21:55

Danes nekako ni pravega zanimanja za akcijo: Mega ima delo, Delux je odstopil od projekta Javornik zaradi močne burje, in še celo Erzo bo rajši flikal gumo, kot letel … Tako ostanem sam in ob 14h ne morem več zdržati v službi.

Ker naj bi bilo na Gorenjskem malo manj vetra, se odpeljem pod Ambroža (3,5/6,8 JV pri Ambrožarju), kjer piha kot pr norcih (in srečam v samoti praznega pristanka Lucijo, čakajočo na Miha, brez letalnih ambicij..). Po (daljšem) čevrljanju pokličem Kurnika, kako je na Gozdu in pove, da je ravno pristal in da so leteli tudi s Kriške. Sicer scurili, ampak leteli. Ker potrebuje prevoz gor, odšibam tja (no, malo tudi zato, da bi odletel). Na pristanku ga ni, ampak ga najdem pri Bajdu z Igorjem, ki nas odpelje gor na start.

Za razliko od prej, ko je pihalo 4/8 J, je sedaj na startu popolna nula. Jure začne kuhati kavo, jaz pa postavim Nuptseja (spodobi se, da ga že prezračim, pa še štart bi rad malo povadil z njim). Lepo ga potegnem in odletim  iz poseke v počasno curjenje. Nekaj vijuganja in pristanem v močnem V na pristanku.

Zoranov let

Še malo vadim hrbtni start in peš do avta pri Bajdu.

by ·3 komentarji

Sobota je predvidena za celodnevne projekte na Idrijsko-Tolminskem. Mateja, Erzo, Mega, Boris in jaz. Plan 5 startov. Veter je V in naj ne bi bil premočan. Pa je. Ko se prvič ustavimo ob Idrijci (prvi potencialni start tam nekje zgoraj) trga perilo s štrikov. Naprej okoli Tolmina (po bližnjici čez Kozaršče) in skozi Orehovlje gor v pobočja Kolovrata. Drugi start, Vrše (za zgodovino: Erzo odletel 22.5.2010), je na ovinku ceste. Piha rahlo s strani in močno. Malo tacamo naokoli in naberemo mačice. Naprej čez sedlo Solarji na vršno pobočje, kjer se ustavimo za ogled muzeja na prostem (Na gradu 1115m). Krožna tura po ostankih 1.svetovne vojne. Piha.

 

 

Naprej po zračni cesti na Trinški vrh, kjer sta lani startala Erzo in Mega. Najprej na ogled na travniček tik nad škarpo ceste, kjer je tretji potencialni start – in kjer ne piha več tako strašno. Malo modrujemo in tacamo naokoli. Erzo se že odpove letenju, ker mu vse skupaj ni preveč všeč. Pa se odloči Mega. Greva po kramo v avto, potem še Mateja in Boris.

Postavi Mega in dvakrat podre, predno elegantno odleti malce postrani. Lepo ga dvigne in pobere nad greben. Potegnem še jaz in lepo začutim padalo nad sabo. Ko stopim naprej do roba, pa začutim, kako mi ga sesuje, vendar sem že na robu. Poženem se naprej in vidim, da padam proti šavju čez cesto. Slišim še, kako zakričijo za mano, začutim, da se mi padalo postavi, vendar vidim kravatico na desni, ki jo hitro rešim s potegom komande (kasneje mi povedo, da me je padalo malo prehitelo, na robu, kjer je ravno, sem ga razbremenil in dobil frontalca, s katerim sem se pognal čez rob…). Ko je padalo dokončno v normalni poziciji, sem že precej pod grebenom in poskušam kaj nabrati. Grem z vetrom proti levi in samo počasi tonem. Mega se po postaji sicer čudi, kako da sem tako nizko, ampak dvigne me ne tudi za centimeter. Vdam se v situacijo in odpeljem bolj ven nad dolino, kjer je pa veter v hrbet še močnejši. Mestoma mi pokaže celo 60km/h. Ko sem že nizko nad tlemi (pri Idrskem), si izberem travnik za pristanek (malo bolj stran od daljnovoda 🙂 ) in obrnem v veter. Čutim močan nasprotni veter, občasno mi zapiska in me celo rahlo dvigne. Ko vidim, da me počasi rikverca in me spušča proti drevesni pregradi za mano, zavijem, da me odnese čez na naslednji travnik. Tu me spušča po liftu dol, potem pa dobim kakšnih 20m nad tlemi klofer z leve in desne (najbrž zaradi rotorjev za drevesno pregrado, čeprav sem kakšnih 200m za njo), kar me kar zruka in pristanem malo trdo na travniku. Močan veter mi potegne padalo na stran in me podrajsa po travnati zemlji (še dobro, da ni preveč blatno).

Sličica

Zoranov filmček

 

Zoranov let

Zaradi vetra s težavo naberem in grem v zavetje dreves zlagat.

Ostali po lepem letu ne pristanejo lepo pri pumpi v Kobaridu na standardnem pristanku, temveč (citirana Mateja): “…še malo bolj vzadaj za Kobaridom, na drugem travniku. Ta je z višine deloval še lepši in večji kot tisti ob pumpi, ampak z nižje višine je bil vidno prepreden z razmimi žičnatimi pastirji. Mega se je enemu komaj izognil, seveda ne, ker ne bi znal, ampak ker ni dobil nog iz vreče. Delux pa je itak tekmoval in je lovil razdaljo, zato je pristal še kakih 300m nižje na travniku :) . Je pa res, da smo pristali varno in kontrolirano. Juhej :) !”

Ko pridejo po mene v Idrsko, ima Erzo že naslednji cilj – Vrsno.

by ·3 komentarji

Ko se pripeljemo v Vrsno, malo slalomiramo po ozkih uličicah vasice, dokler le ne najdemo prehoda do povsem nove solarne elektrarne, ki je uničila lokacijo za nov Erzov (pred časom lociran) start. Pa še piha močno, tako da se po ogledu elektrarne hitro spokamo nazaj v avto. Erzo je ves žalosten, ker še nič ni letel in deluje že skoraj obupano. Predlagam Matajur (poznam pot do starta) in skozi Idrsko in Livek odšibamo gor.

Na sedelcu med Mrzlim vrhom (1353m) in Srednjim vrhom (1323m) parkiramo in odnesemo opremo na start desno na Srednji vrh (razen Mega, ki pravi, da  je danes že dovolj letel in je prostovoljni šofer). Za razliko od vetra spodaj je tu skoraj mirno – razen rahlega vetriča, ki se zliva po pobočju dol (s strani in rahlo v hrbet). Ko že skoraj obupamo (Boris gre gledat situacijo nižje po pobočju), vetrič v hrbet občasno zgine.

Hitro postavi Erzo, izkoristi trenutek miru in starta. Jaz takoj za njim, potem pa še Mateja in Boris. V ravni črti se usmerimo čez dolino levo od Kobarida v sprednji del grebena Kobariškega Stola, ki pada proti Kobaridu. Erzo že nabira, jaz pa tudi takoj priklopim in začnem vrteti. Naslednjo uro vrtimo in peglamo in jadramo na prednjem robu, dokler sonce počasi ne zaide in se začne hladiti. Boris je zavil po dolini naprej proti Robiču in tu ga hitro prizemlji, saj se proti močnemu vetru nazaj komaj pomika. Svetuje, naj raje pristanemo na uradnem pristanku, saj je veter v dolini res močan. Ko se odločimo, da gremo dol, si kljub temu izberemo velike travnike pri Starem selu za Kobaridom, saj je veter res močan in obeta živahno pristajanje. In tako tudi je. Najprej pristane Mateja, ki jo malo povalja, potem jaz ob cesti nasproti Vile Franko (in me ne povalja), zadnji pa še Erzo.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Mega in Boris nam pomagata pospraviti in nazaj proti Lj. V Idriji imamo še zaključno večerjo in druženje v gostilni nad Antonovim rovom.

Recept za žlikrofe

by ·Komentarji so izklopljeni za 120302 Goljak P682 14:44:06

Glede na napoved in željo po spremembi (glede na Kovk ali Lijak), Erzo predlaga Krvavec ali Goljak (Kraševci gredo dol). Goljak. Pridruži se tudi Boris (sicer je imel v načrtu 100tko na Kovku…) s Špelo (super, imamo neodvisno zemeljsko podporo) in Mega, ki mu je vseeno kam, samo da se leti.

Ilirska, Zabiče in gor (skoraj na start – zaplavamo po blatu). Peš čez travnik do vrha, kjer že postavljajo Kraševci (Ščuka, Širca,…). Mega je prvi skupaj z njimi, potem še Erzo, pa jaz in Boris zadnji.

Do roba planote se bolj spustim (vsi ostali so že kar nabrali in so nekje na 1200-1500), pa desno po robu in me takoj zagrabi. Navijem za 100m in naprej ob grebenu  nad planoto, kjer se na desni dvigata M.Razbor in Šestanov vrh. Piha J, JV. Tu dobim močno dviganje in navijem do 1300, potem padem ven. Malo dalje po planoti kar nekaj motovilim in se komaj obdržim (kasneje mi Mega pove, da sem bil za njegov okus preveč nad planoto za to višino in da bi lahko imel težave privleči se ven nad dolino). Nadaljujem nad planoto proti Kozleku, dobim res močno dviganje, še enkrat do 1300, čez pa ne morem. Ker vidim enega od Kraševcev, kako lepo navija nižje nad Kozlekom, se zapeljem tja, precej zgubim in tu spet malo naberem. Ostali se vozijo sem in tja visoko zgoraj (1500), kamor nikakor ne morem nabrati, zato se odločim, da grem čim dlje proti Ilirski Bistrici. Ko sem že tik pred Bistrico (nad vasjo Vrbovo), se obrnem nazaj, vendar nikakor ne dobim več dviganja, nasprotni veter pa je tudi močan, tako da hitro tonem. Zato spet obrnem proti Ilirski in pristanem v močnem dolincu na travnikih pred začetkom mesta.

Sličica

Zoranov filmček

 

Zoranov let

Ko pospravim spremljam ostale po postaji in se sončim. Ko pride Špela do mene, se javi Mega, da je pristal v Šembijah. Greva skozi Ilirsko po Erza in Borisa, ki sta na travnikih pri Okrogleku. Potem pa še po Mega v Šembije.

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/800519