Danes sem že od jutra za Slivnico, čeprav napovedi niso ravno idealne (po PP naj bi šele po 13h začelo obračati na JZ veter ne pretiran, nekaj oblačnosti brez dežja). Skličem zbor za ob 13h pri Pumpi.

Dergančeva Mojca danes spusti vse iz rok v službi, da se nam lahko pridruži in jo v duhu maksimalne optimizacije poberem kar doma. Malo je na poti še zgoščen promet (začuda ni vsakodnevihi zastojev med AC razcepom Kozarje in Vrhniko), tako da Sušev Primož čaka na Vrhniki “le” 15 min najine zamude. Ampak potem mi 3je čakamo še dodatnih 15 min Erza, da pride s svojega delovnega mesta … in (ob siceršnjem zbornem terminu v Cerknici) gasa dol v Cerknico. Ekipa Jean, Milče in Dušan so sicer nekaj časa čakali na nas, pa jih vmes usmerimo gor, saj je LC itak (skoraj) poln.

Na startu nas pričakajo v idealnem vetrčku po griču gor, pa v veliki pokritosti (tudi kakšne bolj temne in nakuhane gmote so naokoli). Potem se le malo razredčijo oblaki in posije malo več sončka in začnemo postavljati.

Odleti Suša in kmalu za njim še Erzo, medtem pa veter dokaj usahne in seveda začne obračati bolj v Z. Tudi Jean mora ponavljati, saj skoraj ni vetra. Ker startujem na strmini pod dostopom, v šibkem vetru z motnjami od Z, uspem (ob Dušanovi asistenci) šele v tretjem poskusu.

Malo se lovim v desno kjer je kar nekaj sunkovitih butanj, da potem le najdem neko manj razbutano dviganje do pod 1300, Jean je lepo nad mano. Primoža in Erza vidim zelo nizko proti Cerknici (Primož se pobere).

Erzov let

Še malo jadram sem in tja, blizu z Milanom in Jeanom, da bi našel kakšno lepše dviganje (pa ni treba, da premočno, saj od JZ prihajajo kar gosti in temni oblaki). Potem vidim Dušana in Milana v pristajalni fazi.

Dušanov let

Milanov let

Še sam se zapeljem stran od griča (od Javornikov so temni oblaki res že blizu) in počasi pristanem.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Mojca (ki je nekaj za nami prišla gor z Duletom in Ano).

Mojčin let

Pa še Dergančeva Mojca med najinim pospravljanjem pride do naju.

DMojčin let

Pristane še Jean.

Jeanov let

Ko pridemo na Pumpo in začnemo modrovati, Primoža pripelje nek kombi, ki ga, začuda ne Erzo, temveč Mojca hitro organizira za prevoz gor (eni gremo po avte, drugi pa še enkrat leteti – grdi oblaki so se kar malo raztopili). Jean ne more še enkrat, ker ga čakajo službene podzemeljske obveznosti.

Mi počakamo še Ano in gor na vrh, kjer pa je medtem veter pojačal na sunke čez 12. Preverimo na startu, da je res tako, potem se DMojca, Primož in jaz poslovimo in po lokalnih cestah (ker je AC seveda zabasana) do Vrhnike in naprej proti LJU.

Od čakajočih pa le Erzo realizira odlet (vmes so bili sunki tudi 15…).

Erzov popravc

Vendar nekateri vseeno najdejo pozno alternativo na Kovku…

Mojčin let

Milanov let

Zoran Gaborovič : Opaaaaa [2.8.2023 20:52] Breščak Dušan : No pa si zmagovalec 🙂🙃 [2.8.2023 21:05] Andrej Erznožnik : kaj nisi vedel da je notam na Kovku…. [2.8.2023 23:11]

Že od jutra imam v mislih Slivnico, čeprav postaja ves čas kaže JV (in tudi po napovedi obrne preko J na JZ šele po 16h). Po raznih navzkrižnih posvetih ostanem pri tej izbiri (in tudi razpišem termin ob 13.30 pri Pumpi), medtem ko Milče vztraja na Zavrhu in se mu pridruži tudi Mojca.

Zaradi gužve na AC me Dušan pričaka ob 13.45, malo kasneje pride tudi Jean. Idrci (Mlakarjev Miha, Lapajnetov Borut, Seljakov Andrej in Jezerškov Boris) pa potegnejo kar od zadaj gor. Na startu smo vsi hkrati in piha idealno gor (mogoče vleče malo iz leve, ampak tako lepo gor tu letos še ni pihalo…).

Takoj začnemo postavljati. Prvi v luft Miha, malo za njim Jean (ki počaka nekaj minut, saj seveda potegne bolj s strani od Grahovega, takoj ko smo vsi pripravljeni…), potem pa že jaz (ob Dušanovem in Borisovem nadzoru).

Takoj najdem močno dviganje do 1500 pod temno bazo, v kateri malo prej (baza okoli 1800) izgineta Miha in Jean. Za njima v bazo tudi pod razno nočem, zato odpeljem naprej proti Grahovemu, pa začnem hitro izgubljati. Potem zagledam Miha visoko proti Križni gori, kjer je naslednja temna baza. Obrnem nazaj na Slivnico, kjer po nekaj iskanja spet najdem močen steber do 1800, kjer me že zakrije mleko. Naprej proti Križni gori in sem takoj iz oblaka. Pa stisnem rep med noge bolj v desno (sem kar višji od te naslednje črne baze nad Križno) nad Cerkniško polje in seveda začnem močno izgubljati. Potem pa prva borba in počasno pobiranji nad Goričico (do 1500). Boris in Dušan javita, da sta na tleh nekje pri Grahovem.

Borisov let

Dušanov let

Borutov let

Moje naslednje nizko borbeno pobiranje nad vasjo Dane le 200 AGL in potem že peljem naprej pristati na travnike nekje proti gradu Snežnik, ko na kucljih med Starim trgom in Podcerkvijo le dobim neko nulo in se borim in borim in počasi rata steber do 1500.

Obrnem in se domišljavo odpeljem nazaj proti Slivnici, pa kljub lepi višini ne najdem nič in samo še borbeno curim in scurim pri Žerovnici.

Zoranov let

Dušan se že pelje z Mojco in Duletom gor rešit svoj avto, potem pride po mene.

Jean pristane blizu Pumpe.

Jeanov let

Miha pa je opažen z Milčetovega delovnega mesta nad Rakitno.

Mihov let

Na Pumpi čaka Andrej.

Boris in Borut sta šla še enkrat gor.

Borutov 2.let

Medtem ko Mojca ravno pristaja po lepem jadranju.

Mojčin let

Andrej Erznožnik : Končno prava izbira štarta [31.7.2023 18:13]

Kurnikova Jurij in Ana pa še jadrata.

Jurijev let

Anin let

Danes naj bi bil slab dan (nočna fronta naj bi dopoldan naredila sončen dan, ki pa naj bi bil kmalu spet zatemnjen s popoldanskimi plohami in nevihtami), pa se kaže vedno bolj v redu. Tako letalna tresavica začne že kmalu delovati. Glede na situacijo (generalni SV, pa tudi ovire na cestah) se nas večina formirajoče se jate odloči za Zavrh ob 15h. Čeprav Erzo lobira za Slivnico (kjer kljub celodnevni napovedi SV, S,… postaja občasno javi J, JZ – kar že poznamo, saj smo že velikokrat stali tam na štartu, ko nam je pihalo čez ali v hrbet…).

Zaradi zastojev grem čez Barje (tudi tu zastoji in delo…) in komaj ujamem zborno uro. Mojca in Dule, Dušan, Lin k meni v LCja in gor.

Na startu že postavljajo Ana in Jurij ter Potrebuješev Andrej. Komaj malo vetrčka gor po startu. Prvi odleti Jurij in še pred naslednjim startajočim – Ano javi, da je scuril k Škorpijonu.

Jurijev let

Jurij Kurnik : Preveč mirno ozračje. [30.7.2023 17:36]

Anin let

Tretji za Ano je Andrej, medtem ko Mojca meni že pripravi padalo, še predno se uspem dodobra spraviti v zic.

Andrejev let

Kot četrti potegnem jaz in odcurim na pristanek.

Zoranov let

Andrej Erznožnik : Notica o tem kako se nekateri kregajo z belim kruhom, (ki pa itak ni zdrav). Jasno je, da je Slivnica in ne Zavrh, ki je samo za scurit. Če občasno postaja pravi, da je dol, je to zgolj zato, da se odločeni za Zavrh počutijo bolje. In če je od Horjula črno in zadaj dež, je to samo dodaten razlog da se gre čimbolj stran! V bazah in v senci, prepozen in piha gor! [30.7.2023 16:59]

Za mano še Dušan.

Dušanov let

Mojca zavije v desno, v upanju, da bo tam bolje držalo.

Mojčin let

Ko že vsi pospravimo pa le uspe odleteti tudi Linu, medtem, ko se od Z in SZ proti vali nam že grozeča črnina…

Cel dopoldan z Jeanom traumirava, kam bi bilo za iti (zraven pa še Mlakarjev Miha išče variante…). Na koncu še najbolj verjamem v Vremščico (če le ne bo preveč vetra, ker postaje ni; Rajku se ne zdi najbolj obetavno, na koncu pa vsaj zagotovi logistiko, če bo res nujna…), kljub temu, da je totalen zastoj od Postojne do LJU (torej za nazaj…), za dol pa le med Vičem in Vrhniko.

Potem pa Jean le predlaga najprej ogled Strmce (ker se postaja ob 13h resetira iz zaštekanih 5,2/6,1 na bolj realno pričakovanih 6/8).

Brez občutnih zastojev po AC na pristanku počakam Jeana in Miha in z LCjem gor. Ker sem pozabil Maestra doma, se odločim za prisoten Klemnov Rook2 s težko opremo, saj bo v tem vetru (7/10) vseeno bolje, da sem na zgornji meji, kot z Mentorjem5 nekje pod sredino…

Na startu dva avstrijska modelarja. Le malo počakamo in začnemo postavljati. Jean mi raztegne padalo, medtem, ko se bašem v zic in priklopim. Miha izkoristi drobno nepozornost nabijajočega vetra in odleti. Meni pa uspe šele v tretjem poskusu drobnih vmesnih vetrovnih lukenj, ki so vse krajše ob postopnem jačanju in trajanju sunkov (s tem, da mi Jean ves čas drži padalo, da me kam ne odšlepa). Ko potem starta Jean, so sunki že ves čas okoli 12…

Takoj me dvigne gor in v dviganju obrnem proti Lipovcu, vendar malo stran od pobočja, saj Z obliva pobočje. Precej je razguncano, ko naprej prebijam le največ do 15km/h. Naprej pred Špilnikom vrti Miha, jaz pa že prej obrnem in s 50+ nazaj pod Petriča. Sem na višini Petriča, ko spet obrnem v veter in me guncajoče (zaradi močnejših sunkov vetra) samo še dviguje. Rinem naprej proti Studenem, vendar le občasno pridem čez 10. Potem pa me naenkrat spusti z -2 in ko obrnem se spuščanje nadaljuje (ampak sedaj z vetrom 65+).

Sprva še mislim, da bom pred pobočjem spet pobral, pa pridem nad pristanek le malo nad tlemi, tako da samo obrnem in po liftu dol pristanem.

Zoranov let

Ko pospravljam sedež, ugotovim, da je plošča za stopala na koncu kokona prelomljena na pol…

Miha in Jean skupaj pobirata v višave (čez 1700) še naprej od Sv.Lovrenca. Potem se Miha odpelje do porodnišnece v Postojno, kamor ga grem iskati.

Mihov let

Andrej Erznožnik : Ti se pa zmisliš, v veter , pol pa na levo [29.7.2023 17:32] Jurij Kurnik : Čestitam! [29.7.2023 17:40] Ana Senegačnik Kurnik : Car! [29.7.2023 20:14]

In nazaj na Planinsko po Jeana.

Jeanov let

In nazaj in gor na Strmco po mojega LC (kjer pa še vedno nabijajo sunki, postaja na Petriču pravi, da okoli 12)

Ker mi popoldne pridejo na pot zemeljske obveznosti in ne vidim realne kombinacije za pravočasen povratek v LJU (običajni “nepredvidljivi” zastoji na AC so že vsakodnevna realnost), se kljub lepemu vremenu in napovedanemu (sprva nepremočnemu) JZ in nastajajočim bazicam (skratka – bo očitno idealen dan za letenje po dolgem času !?) raje odpravim v Kižlovko.

Vodostaj dokaj višji, kot zadnje čase. Ko odkrevsljam čez travnik, pa močvirje in čofotam po vodi do gležnjev. Potem pa še blato…

Čmokajoč (čevlji) po mokri travi (od nočnega zalivanja) raztegnem coto, ki ob tem veselo pivna. Občasno močneje pihne idealno po pobočju gor. Takoj, ko se hrbtno vpnem, potegnem in cota skoči gor, po obratu pa me kar noče vzeti. V zraku pa še malce razguncano. Čofotajoč po vodi pristanem.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije