Danes napovedan lep dan in bi kar nekam šel zares leteti. Sprva je ideja za Kovk, ki se mi ne zdi preveč obetaven, saj naj bi dopoldanski SV šele pozno obrnil. Potem je ideja, da se priključimo Suševemu Primožu, ki vabi na Slevico, kar zelo ustreza Pojetovemu Jožetu zaradi popoldanskih službenih obveznosti. Na koncu Pojetov Jože skliče zbor ob 11h na Vrhniki za Slivnico, kjer že nekaj časa kaže J (sem pa v sebi skeptičen do takele Slivnice zaradi generalnega SV).

Zaradi varnosti (da bom imel vso zalogo svojih padal na izbiro…) se na Vrhniki javim za prevoz in Jože in Milan se naložita.

Na Pumpi naložimo še Štusejevega Dušana in gor.

Odločim se za težko opremo, saj ob prihodu postaja še vedno kaže jug (hvala Dušan za transport na start in nadaljno podpororo pri rolanju padala…). Ampak, ko hočemo začeti postavljati, pa standardna lanskoletna Slivnica = obrne na V, pa SV, pa tudi dol, pa sem in tja, samo gor ne več.

Pride še Kurnikova Ana in udariva debato o poškodbah… Debata je obsežna, vendar kljub obilici pretečenega časa sprememb ni (noče pihniti gor in tudi vse bolj se pokriva – prej bele baze postanejo temne in se zgostijo in narastejo).

Ostali gredo na V rob preverjat tamkajšnje stanje, pa ni bistvene razlike. Počasi se z Jožetom opremiva in pod vso težo vztrajam na glavnem startu, Jože pa se prestavi na V start in odleti. Najprej pošteno zacuri, potem pobere v višave.

Tudi Ana se prestavi in nekajkrat poskuša odleteteti. Še MIlan in Dušan preneseta opremo tja, potem pa malo posije sonček in se spet pokrije – in pihne rahlo gor. Moj prvi dvig je prešibek, popravim zidek na vetrčku v drugo in v tretje dvignem lepo hrbtno, potem pa moram po obratu kar potisniti bolj proti levi v veter (in ob poskakovanju začutim nogo…) in speljem.

Pred startom je najprej precej razrukano, malo bolj spredaj v desno pa dobim močno dviganje do 1600. Jože mi je že zdavnaj izginil, vidim pa Ano, ki tudi uspe odleteti in kmalu okoli vrha tudi nabira v višave. Odletiva bolj ven v smeri Dolenje vasi, pa nekaj časa lepo drži in piska, potem pa (meni) samo še dol (kaže mi SZ, ki se zliva čez greben Slivnice). Ana odpelje še naprej ven, sam grem nazaj na greben, nekaj naberem in se vrnem pred start, kjer Milan in Dušan žalostno ždita, saj očitno piha od zadaj dol…

Vidim Ano vso nizko, ki se odpelje pristati.

Ker je vse pokrito in mračno, se tudi sam odpeljem po grebenu proti Cerknici, kjer zgleda malo bolj svetlo. Nad mesto pridem s 1100 in mislim v velikem loku pristati pri Pumpi, pa imam toliko višine, da potegnem še malo naprej v smeri Podskrajnika. In dobim šibko dviganje in zavrtim in vrtim… in me v rahlem zanosu dviguje v smeri Rakeka. Vidim, da sta tudi Milan in Dušan v zraku. Odločim se in se odpeljem v smeri Rakeka, ves čas v rahlem dviganju (brez vrtenja) pod bazo. S 1800 pridem nad Unec in podaljšam naprej nad Planinsko polje. Ciljam na Logatec, saj mi Naviter kaže V, JV.

Zdaj sem v modrini z nekaj bazami in gre samo še dol ob prikazanem SZ, ki me tudi v resnici vedno bolj ustavlja. Pred Grčarevcem se obrnem in pod Grmado, da šolsko nežno pristanem v Lipljah.

Milan in Dušan sta tudi že na tleh.

Jože pa še kar jadra nekje nad Ljubljano !!!

Pokličem Mega, ki me pride reševati, še predno pospravim do konca. Dušan gre po Milana, Mega pa me preda Mojci in Duletu, ki prihajata na popoldansko (bolj mirno) letenje. Ko Mojca pripelje na vrh, je poleg LCja še nekaj avtov – v zraku so Sašo in Martin

in Emil, ki pristane, ko sem jaz z Milanom in Dušanom že spodaj na Pumpi v “analizi” današnjega letenja.

Jože je svoje zemeljsko – nezemeljske obveznosti iz zraka predal namestniku in sam vztrajal dokler je šlo – do konca…

Tudi Mojca je lepo odletela.

Primož pa je na Slevici odpeljal nov rekord, vreden posebne obravnave !!!

Ker je za danes predvidenega veliko vetra, samo na dopoldanski skokec v Kižlovko.

Zemeljska podpora mi raztegne padalo in dokumentira dogajanje. Piha rahlo z V (čeprav je čez SLO generalno močan JZ). Potegnem bolj po strani proti V in v prvo lepo odletim, da me nad dolinico kar drži do kolovoza, kjer pristanem z rahlo sapico v hrbet (ampak brez problema celo rahlo potečem).

Ker sem se včeraj prav fajn imel (in predvsem brez problemov 🙂 ), bi pa danes šel na zaresno letenje (z XC opremo). Povsod je napovedanega veliko JZ, v Vipavski nekaj manj, vendar tam pričakujem gužvo. Pa me odreši Uki z idejo o Buzetu. Res je tam napovedanega dosti manj JZ. Še Kraševci so si izbrali to destinacijo in smo zmenjeni (logistika pa to…).

Na Vrhniki k Ukiju in gasa dol in čez Movraž od zadaj (meje ni več 🙂 ) na start.

Gorazd, Rajko in Marko (pa še nekaj domačinov) so že pripravljeni, Bojan pa čaka da z Ukijem odpeljeta za logistiko avto dol. Ostali postopoma v zrak, medtem ko se jaz počasi pripravljam.

Tale moja zaresna oprema je res težka in že se potim pod njo (krasen sonček in res je že lepo toplo), ko začneta postavljati še Bojan in Uki. Uki mi asistira (veter je občasno sunkovit in malo obrača med JV in Z, včasih čisto ugasne) da ujamem primeren trenutek. Start je nekoliko atraktiven, saj ne upam preveč poskakati za padalom, ko ga potegne na stran, vendar speljem od prve.

V zraku pa dokaj “pomladansko” (= razgonjeno) sploh blizu grebena. Kmalu ujamem močan steber (ozko in razmetano) in se po popravljanju dvignem do 1300, kjer pa rata še bolj razmetano (inverzija). Moj cilj danes je, da lepo jadram (in še skrbno pristanem, saj startal sem brez kakšnih bolečin) in če je mogoče, da napolnim urco.

Marko javi, da je na tleh (?!) in bo šel še enkrat gor.

Ostali po postajah ugotavljajo, da je kar razgonjeno, jas sem vesel, da sem v višavah in da takoj, ko zgubim (vmes kar močna spuščanja), spet najdem dviganje. Gorazd v višavah odpelje proti Roču, Uki je tudi kmalu nad mano in se odpelje proti Raspadalici. Počasi za njim odpeljem tudi sam. Rajko počasi odpelje na pristanek.

Nekaj za njim ima dovolj tudi Bojan in se mu pridruži.

Ko se bliža ura, se tudi sam odpeljem ven, pa nizek dobim nad Železniško spet dviganje nad višino grebena. Grem ven nad dolino, pa spet dviguje, kamor zapeljem. Nad glavno cesto Buzet-SLO obrnem in se počasi zapeljem nazaj na pristanek pri Gradbeni, kjer stopim na tla previdno, kot na tepih 🙂 .

Še en dan vesel kot radio (pa še urica je bila napolnjena 🙂 .

Rajko gre z Bojanom gor po njihov avto, Marko pa je že visoko v zraku in napove, da gre v smeri SLO. Medtem ko jaz pospravljam, pristane še Uki.

Bojan in Rajko pripeljeta mimo naju in naprej proti Roču po Gorazda.

Z Ukijem proti SLO in postanku v Divači, da naloživa razsuto postajo z Vremščice in se še malo napojiva. Kraševci pa v Prešnici poberejo še Marka, ki v drugo tudi pod razno ni scuril 😉 .

Danes pa si res želim že enkrat bolj zares odleteti. In se prijavim za Slivnico, ki jo Jata organizira za popoldan.

Zbor ob 11.30 na Vrhniki, kjer naložim v LCja Erza, Milana, Jožeta in še JanKa in v Cerknico. LC kar od zadaj gor, na Petrolu pa se k Dušanu naložita še Mega in Jean. Le še nekaj flik snega in topel sonček in pravšnji veterček, ki občasno pihne močneje, včasih pa skoraj ugasne (tako dobrih razmer ne pomnim…). Sam vzamem kar lahko opremo (Rook2 ML Klemen in tangice), saj mi je le do tega, da startam in pristanem brez problemov in ne bi kolovratil s težko opremo po startu, dokler ne vidim, kako se bodo obnašali moji sestavni kosi skupaj po 2 mes. Če bo vse OK, pa naprej.

Ostali tudi postavljajo in se naštimavajo in prvi odleti Pojetov Jože, za njim še Erzo. Čeprav so razmere idealne, v prvo zrušim padalo na stran, saj sem preveč zategnjen, ko previdno tacam ob startu. Pa še rahla kravatica je na padalu, ki mi jo Mega in JanKo hitro odpreta in spet postavita padalo.

V drugo lepo odletim in pred pobočjem me takoj nabije nekaj gor nad višino starta, kjer že vrtita Erzo in Jože. Zavijem v desno in ob pobočju proti Cerknici in bolj ven, saj ne nameravam preveč vrteti ali nabirati. Je pa kar živahno termično (=razrukano). Kljub temu, da sem stran od pobočja, me kar drži in še nekajkrat dvigne, dokler nisem že daleč zunaj in se počasi odpeljem na pristanek, kjer idealno stopim na tla.

Vesel kot radio, saj nisem imel nobenih težav.

Ostali pa vrtijo in nabirajo, medtem ko sam pospravim in se prestavim do Pumpe. Prvi pristane JanKo, ki ga grem pobrati proti letališču.

Medtem je na tleh tudi Dušan.

Emil in Martin počakata na Pumpi, da se trije pristali prestavimo k njima in gor, da rešimo vse 3 avte. Z vrha odpeljem proti Blokam, kjer so Jean, Mega in Erzo že na tleh.

Vendar najprej podaljšam do Sodražice, kjer kot zadnji pristane Jože.

Nazaj grede pobereva še Erza in Mega (Jean je medtem že dobil štop) in v Cerknico, kjer sta tudi Emil in Martin že pristala.

In naprej na Vrhniko. Proti LJU pa spet zastoj, zato na staro cesto, kjer pa čakam(o) celo uro, da se prebijem mimo delovne zapore. Ker je tudi J obvoznica zabasana, je vsaj po S tekoč promet, kljub gužvi in delovnim oviram na večini trase…

Spet je sončen dan z manj vetra (še vedno pa so S, SV tendence…) in že razmišljam o kakšnem enostavnem letenju za začetek (start, kamor se lahko pripeljem z vso robo…). Včeraj je bil močan veter, predvčerajšnjim dež in nočem spet riniti v dolinico vsak dan, da me spet ne zagrabi serija…

Ampak za vsak slučaj grem najprej v Kižlovko. Sonček, termika občasno naredi lep veterček tudi po griču gor. Potegnem hrbtno in iz prve odletim solidno. Drži pa ne preveč solidno.

Bližnja jata se potem odloči za Zavrh (Slevica V, SV), ki pa mojim trenutnim kriterijem še ne zadošča