Spet je vse v starih tirnicah (inverzija do 800, višje S, SZ), sonce topi jutranjo jesensko meglo, zato počakam, da Fužine obsije sonce.

V Kižlovki pa še megličasto, ko odidem s kolovoza po mokroti proti Stari lokaciji. Med potjo sonce tudi tukaj raztopi nizke oblake in rosa po pobočju se spreminja v meglice, da je kar mistično. Na srečo pa se te meglice plazijo po pobočju gor.

Postavim v mokroto jutranje (no, dopoldanske) rose in se hrbtno vpnem. Potegnem, po obratu me vzame po dveh korakih in drži, drži, še malo dvigne in visoko nad dolinico do kolovoza in čez.

Po Kižlovki pa na primarno terapijo. Ko končam, vidim, da so se prvotne idjeje o današnjem zaresnem letenju na Zavrhu spremenile v zbor pri ŠPH ob 13h. Ker sem relativno blizu, iz Šentvida samo potegnem čez Podutik in sem še pred zborno uro pri ŠPH, da se v miru prestavim v letalne cote. Pa še kar v tangice, pripnem rezervo in s padalom v v vreči v rokah pričakam ostale (no Milan je tudi že bil ob mojem prihodu tukaj zaradi predhodnih opravkov). Potrebuješev Andrej odpre prtljažnih svojega kombija in ko prideta še Pojetov Jože in Prodanov Berto, smo sklepčni in gasa gor.

Na Slevici ob prihodu ravno lepo (močno) piha (termika), med postavljanjem pa se tudi čisto umiri (kljub generalnemu S pa že debelo uro postaja javlja JV…).

Seveda sem naštiman prvi in kljub neuspelem prvem hrbtnem dvigu (zataknjeni štrikci za tečne rože, Andrej mi hitro reši zadevo – hvala Andrej), odletim prvi v drugem poskusu.

Najprej močno spusti na spodnji travnik, potem pa me na robu sprejme termika in dvigne na nivo starta. Še zavrtim v dviganju in se odpeljem bolj ven – še vedno v rahlem dviganju. Ker se mi mudi za naprejšnje obveznosti, nameravam samo dol in peljem v ravni črti ven. Pa tako lepo drži in tudi dviguje, da nad ŠPH pridem le 30m pod nivojem starta (na 650, start cca 680). Potem le začne spuščati in v širokem loku zapeljem na pristanek.

Med mojim pospravljanjem pristaneta Andrej in Berto.

Ko se odpeljem, pa je v zraku še vedno Milan.

In tudi Jože, ki se po lepem letu nad svojo faro vrne v Horjul.

Komentar leta: Proti vetru je šlo boljše, kot z vetrom… [20.9.2022 15:27] Berto Prodan : Super! [20.9.2022 15:33]

Danes pa še bolj “normalen” dan (nad tlemi bolj kilava sondaža, više še Z, ki bo čez dan obrnil v SZ, S) v jutranji modrini in jasnini. Sonček že sije na polno, ko sem nekaj pred 9h v KIžlovki. Standardno ustavim na kolovozu pred (bivšo) koruzo in po levi na Staro.

Rahlo piha po griču gor, ko postavim v mokroto rose. Takoj potegnem hrbtno, po obratu speljem in me visoko nad dolinico drži do kolovoza in še malo čez.

Danes pa je že bolj “normalen” dan. Zjutraj nizek pokrov nad LJU (rahla inverzija na 700, višje vedno močnejši Z, SZ), izven LJU šajba in modrina.

V dolinici vse mokro in gnilo in blatno in močvirje (voda v potoku že bistra z malo nižjim vodostajem). Parkiram pod gričem in delno po desni mimo lovske gor in počez po pobočju na Staro.

Razgrnem v mokroto. Občasno vetrič po hribu gor, zato se vpnem za rikverc. Ko pihne naslednjič potegnem, po obratu me lepo vzame in zunaj še konkretno dvigne, pa me kontra veter potem zabremza in spusti, da pridem le do kolovoza.

Za čez dan napovedan dež, proti večeru postopno izboljšanje (sicer burja in SV, v SV SLO manj). Ves dopoldan še uliva, po poldnevu pa celo poneha. Nekaj časa čakam in ker so luže mirne, v stanovanju naberem posušeni padali in se spravim v LCja. Ko zalaufam mašino, pa se spet ulije (radarska itak kaže ves čas dež čez vso SLO).

Še za 1 uro se umirim, potem pa dež postopno spet poneha in se odpeljem v Kižlovko. vetrobransko steklo ves čas čisto, brez kapljic (razen kar jih nabija s haube), številne luže spokojno gladke. Kolovoz zalit do roba (vendar potok ni več blatno rjav, ampak le moten).

Zaradi varnosti parkiram tik pod hribom na desni strani in vzamem posušeno coto (Rook2 Pirš lahko počasi prekvalificiram v coto, saj je že takoj vlažna in mehka, čeprav je bila doma lepo posušena). Mokrota in blato poševno čez pobočje (ampak spodaj, na dnu dolinice, je pa močvirje in temu se s to varianto izognem 🙂 ).

Na Stari previdno razgrnem po mokri travi in blatu, vendar padalo ne popivna vse preostale mokrote. Rahlo diha po hribu dol, po okoliških pobočjih se vlečejo (po)deževne meglice. Vpnem se za naprej in malo počakam.

Pa je hlad v vrat ves čas konstanten, zato v nekem nedoločnem trenutku zalaufam in potegnem. Padalo gre lepo leno gor, na prelomu je nad mano in speljem. Po putru me nese nad poljem in močvirjem skoraj do kolovza.

Današnji dan ni primerjave z včerašnjim…