Okoli 12h se sprostim za letalsko akcijo in odšibam proti Cerknici, kjer me bo počakal (tudi zapozneli) Mega. Ostali so šli na Slivnico že uro prej in še prej. Eni na H&F, drugi normalno…

In spet zastoj v Kozarjah vzame dodatne 1/2h, tako da se Mega pri Pumpi že pošteno načaka. V zraku še ne vidiva nobenega (?), saj je vse še dokaj pokrito. K njemu v avto in gor. Pri zadnjem ovinku zagledava padala v luftu (so tudi ostali kar nekaj časa čakali, da se pokrito nebo odpre), kar je pridno dokumetiral Gracarjev Jože tukaj.

Na startu naju pričaka Gracarjev Jože, ki odleti med najinim postavljanjem. Ker je večina vetra (ki od skoraj nič ob prihodu, do kar močnega 5/8 med postavljanjem) piha bolj od Z, tudi sam postavim spodaj na platojčku. Zunaj nad poljem vidiva Primčevega Andreja, ki pristaja, pa ga kar drži in visi kot salama (prej ga je celo rikvercalo), da končno le počasi pride na tla daleč zunaj.

Andrej Primc : Letenje nad meandri Cerkniškega jezera – a je sploh kaj lepšega? [12.9.2022 13:51]

Tudi Gracarjev Jože pristaja proti Grahovemu, še predno odletiva.

Mega mi pomaga postaviti. Prvi dvig je neuspešen, v drugo pa le nekako speljem, čeprav sem se že skoraj videl na v grmovju (po obratu me najprej lepo dvigne za kakšen m ali dva, pa spusti na tla, pa še korak, pa spet butne gor v luft in potem še par korakov že čisto dol v pobočju proti grmovju…).

Komaj rinem na desno pod kočo ob guncanju gor in dol. Ko zrinem do pašnika le dobim neko malo manj zbutano dviganje, da se spajsam do 1300, potem pa spet nič (pa močan zanos nazaj čez vrh). Mega rine kar naprej po grebenu v smeri Cerknice in tudi meni se zdi, da bo tam moralo biti lepše dviganje.

Ko pa počasi končno le pririneva na Z rob slemena, pa tu ni nič in samo še žalostno scuriva k pumpi.

Ko pospravljava, zraven naju pristaneta Sušev Primož in Slejkov Tom.

Pojetov Jože je odletel do Velike Račne.

Milan je stopil na tla proti koncu Bloške planote.

Milan Velkavrh : Vse mi je pokril pa se nisem mogu in znal več rešit. Drugač pa krasen dan. [12.9.2022 14:31]

Erzo pa potegnil daleč, vse do Mirne.

Komentar leta: Res ni pravice – Kalimero, vedno isto 20 km plava luknja med Dobrepoljem in prvimi naslednjimi bazami v Tihaboju ali na Lisci. Gospod Z pa v enem zamahu lepo po bazah. [12.9.2022 17:07] Boštjan Zagorc : Dons me pa ni doma. Da bi te pršu puj👍👌pobazahznavsak [12.9.2022 16:24] Damjan Čretnik : Vidva z Zagi st. bi morala povezat tracke [12.9.2022 16:29] Jurij Kurnik : Bravo! [12.9.2022 16:47]

Ker zopet ponoči dežuje, tudi danes kar čakam, da se narava malo odcedi in posuši. Nebo je še 100% pokrito z nizko oblačnostjo (inverzija med 600 in 1000, sicer SV, više SZ) na poti v Kižlovko.

Ko parkiram na kolovozu, takoj zagazim v pokošeno mokroto. Na sredi “vzpona” pripelje traktor in domačin mi vpije, da za njim prihajajo še trije traktorji in naj raje umaknem LCja s kolovoza, ker se bodo na polno lotili koruze. Odložim robo in nazaj.

Malo pokramljamo in zvem, da, poleg mene, baje hodijo sem “redno” skakat še vsaj štirje (?!). Potem pa ob spodbudah odkrevsljam še enkrat gor do robe in naprej na Staro. Ob “navijanju” se pripravim in imam kar malo treme (čutiti je nekaj vetra z desne), ko se hrbtno vpnem. Od spodaj mi zavpijejo, naj jih pofotkam s starta.

Ob prvem dvigu mi vetrič padalo zarotira za 90st pravokotno na pobočje in prekinem. Ob drugem dvigu podobno, vendar ga stabiliziram in speljem bolj proti levi in z atraktivnim zavojem v desno mimo njih do kolovoza.

Za zaresno letenje se večinoma dogovarjajo za Lijak, kamor me ne vleče, čeprav je povsod izven LJU kotline šajba. Vendar tudi tu sonce topi meglo/oblačnost in že na polno sije, ko Pojetov Jože objavi Koreno ob 13.20, kar potrdim.

Prvotno je bil tudi Milan za, vendar pride pred ŠPH ob uri le Jože, ki se hitro rinfuzo (še od včeraj) naloži v LCja. S sabo imava dva “sekundanta” (Alenka in Conny). Ustavimo se kar na Korenu, saj je malo vetra (na momente je pokrito z bazicami) občasno pa dahne tudi gor.

Hitro postaviva med jatami mušic (ogromne jate teh mušic so potrjene na priloženem filmčku in so bile opazne že med vso vožnjo iz LJU…) in med tem sonce prbije spet na polno in tudi veter po pobočju gor lepo naraste. Jože pravi, da bo še malo počakal, da bo več termike.

Sam pa hrbtno potegnem in takoj speljem

Najprej me požira, ko pridem ven pred pobočje pa začne dvigovati gor. Zavijem levo, pa dviguje le do Slevice, potem pa spet močno spusti. Zavijem raje ven in na nekaj termičnih mehurjih do ŠPH.

Zraven mene je na tleh nov padalec Lin (ki je malo pred nami ob svoji logistični podpori) odletel s Slevice.

Ko pospravljam, je LC tudi že dol, Jože pa kljub začetnemu čakanju na termiko, le malo bolj na široko pojadra in kljub vmesni borbi kmalu pristane med glavno cesto in ŠPH.

Še malo druženja v bifejčku in razlaz, ko začne deževati, saj se je vmes vse zaprlo s temnimi bazami.

Ponoči močno deževalo, zjutraj še vse pokrito in mokro po tleh. Počakam, da se vsaj malo odteče in posuši in v Kižlovko (rahla inverzija na 1000, veter V in SV smeri v upadanju čez dan).

Ko po mokroti levo mimo koruze pridem gor na Staro, pa se skozi nizke oblake sramežljivo pokaže na momente sonček. Ko razgrnem celo rahlo dahne po griču gor. Zato takoj hrbtno potegnem in speljem in lepo drži do kolovoza in še malo čez.

Za zaresno letenje skliče Erzo zbor pri ŠPH ob 11.30 (kasneje popoldne bodo najbrž nevihte…).

S Potrebuješevim Andrejem najprej počakava Gaborja, potem še Erza in Suša. Zbašemo se k Andreju v kombi in gor na Slevico. Čeprav je še malo prej pihal kar nekaj časa SV, je spet obrnilo na ugoden JV. Postavimo (sam imam tangice in Rook2-Klemen in naštimavam štrikce po tečni travi, da se vse zatika…) in v luft: Primož, Erzo, Andrej, pa jaz (ob enem zataknjenem dvigu in takojšnjem uspešnem popravku) in še Gabor.

Najprej termika kar dvigne, da še malo zajadram v desno, nazaj grede pa me že spusti in se z nekaj termičnega guncanja pripeljem kar visoko mimo ŠPH in nazaj na pristanek.

Zraven pristaneta Andrej in Gabor.

Erzo in Primož pa pobereta v višave in odjadrata. Med mojim pospravljanjem Gabor odpelje Andreja gor po njegov avto. Sam pa do konca pospravim in počakam zapoznelega Pojetovega Jožeta, grem z njim gor, da mu odpeljem avto dol

In proti LJU, medtem, ko sta Erzo in Primož še vedno v zraku…

Erzo pa je med letenjem kar fotkal in fotkal.