Zdaj pa iščem neko varianto za zaresno letenje. Glavnina KLV je že ob 9h na poti na današnji množičen obisk starta Kržišče – J z velikimi plani. Ko ugotovim, da Mega in Jean dogovarjata za Slivnico, sem takoj za zraven (z avtom praktično na start, če mi ne bo šlo zaradi dogodkov zadnjih dveh dnevov, sem lahko hitro dol in glede na napoved močne termike po vsej SLO, bo tukaj najbrž bolj umirjeno, kot v hribih Gorenjske…).

Na Uncu se dobimo z Iskrovim Jožetom in Ukijem, ki naju zapelje na Petrol-Cerknica. Tu pa nas že čaka Mega. Jean se je že priključil Škerlovemu Francu in ko pridemo gor, že postavljata. Pridejo še Idrci, v luftu pa je že lokalna ekipa (Emil, familija Kočevar, Sašo).

Občasno lepo pihne termika gor in kmalu smo pripravljeni. V luft Jean, Franc, še Idrci, pa jaz, Mega in še Uki in Jože. Ob startu sem kar malo zaskrbljen, kako bo, potem pa kmalu najdem steber in se je treba posvetiti dogajanju in ni več časa za zaskrbljenost.

V začetku razrukano in ostro, potem vedno bolj umirjeno, čeprav vario pokaže tudi čez 7+. Hitro sem na 2000, potem že v prekršku čez 2300 in se odpeljem v smeri Loške doline za Megom, ki je že precej nižje. Pa gre še vedno pospešeno gor do 2600, preden sem v padajočem območju (ob tem pa ne vidim Ukija in Jožeta, ki pridno zvrtita skoraj do baze na 3600).

Proti Loški dolini nameravam, pa gre močno dol, Mega izgubim iz svojega vidnega polja (kar mi težko 🙂 ) in za Grahovim obrnem nazaj. Še kar gre dol do pod start Slivnice, kjer se s 15 naprej prebijem okoli roba pod kočo in nad stajami spet ujamem steber.

Z 2100 se odpeljem proti Rakeku, nad Podskrajnikom dobim še dodatek do 2400, potem pa v počasnem spuščanju čez Ivanje selo in AC na Planinsko polje. Malo še popravim in se poskušam rešiti na Grmadi, kjer pa dokaj hitro scurim na uradni pristanek.

Komentar leta: Razen (predvsem začetne) nervoze in malo čudnih občutkov (glede na dogodke zadnjih dni) je bila uživancija na kvadrat. Tole napišem zdajle, ko se vsega še spomnim 😜🤪🙃 [26.3.2022 15:27] Aleš Pirš : To ni nobena visina [26.3.2022 17:59]

Jože je pristal pri Rakeku.

Komentar leta: sranje [26.3.2022 14:29]Jože Iskra : Lepo. Bi blo pa lepše do Vrhnike ce bi vedel kolko sem bil visoko nad morjem [26.3.2022 16:05]Roman Debevec : Uuu, a si se na medcelinsko balistiko pomotoma usedu…?!😉 [26.3.2022 19:58]

Mega je “scuril” doma na Uncu in že prihaja s svojo nečakinjo po mene.

Na poti nazaj naložimo Jožeta, na Petrolu v Cerknici pa nas čaka Uki, ki je pristal blizu svojega avta.

Gor po avte in še malo sončenja na startu ob opazovanju množice I-tečajnikov, za katere je veter na startu očitno dosti premočan…

Ko pridemo dol v Mercator, pa ob njem ravno pristaja Jean na povratku iz Grobnika…

Tudi Emil je letel v tiste kraje

Domen Kastner : Noro lepo 👏 Bravo [26.3.2022 16:02]Kolar R. : Isusek…..😂😂😂 [26.3.2022 18:45]Roman Debevec : Ja kolk ti je pa to piskal, hehe… Upam, da med tem vandrovanjem po cejli naši Notranjski, nisi zgubu svojga sluha… 😃✌ [26.3.2022 20:10]Emil Kos : Sej če bi bil mlajši pa bl 💪bi še kej, zarad mraza sem si želel dol😀 [26.3.2022 20:15]

Še vizualizacija nekaterih letov:

Ko se zbudim je prva misel, da moram v Kižlovko. Počutim se (skoraj) normalno… Kar se tiče včerajšnjega dogajanja, je vse tako, kot sem napisal včeraj in ne morem (še ?) nič dodati (in najbrž tudi nikoli ne bom…).

V Kižlovki idealno: sonček je že obsijal dolinico, ker je od podna do 600 močna inverzija so bili vevški dimi pokončni, tu pa rahla sapica po griču gor.

Postavim, skoraj takoj potegnem hrbtno in po obratu po šolsko odletim. Lepo drži vse do kolovoza in še malo čez.

Zdaj pa domov, da se preoblečem in počasi na urgenco.

Spet 10 st.inverzija od podna do 900. Vevški dimi mirno pokonci.

V Kižlovki le kolovoz in spodnji travnik pod kolovozom še v senci. V miru gor.

Postavim v rahli sapici po gričku gor. Vpnem se hrbtno, le malo počakam. Spet po šolsko potegnem in po obratu v luft še pred prelomom in mirno do kolovoza in še malo čez.

Za zaresno letenje pa Jazbečev Klemen skliče zbor ob 11h pod Ambrožem. Ostali samo pritrjujemo.

Glede na nadaljnje dogajanje se spomnim, da me pričakajo Milan, Erzo, Pojetov Jože, pa Kurnikov Jurij in Jernejčičev Urban. Po komandi prisedem v Urbanov avto, kjer je tudi že Jurij, Erzo in Milan pa v Jožetovega in gor. Že tega se komaj spominjam, od tod naprej pa je popoln blackout (izguba kratkoročnega(?) spomina).

Bežno vidim nekaj korakov po gozdu proti poseki…

Za ta moj track nimam pojma, kdaj in kako sem ga odpeljal (je skoraj urica…), kako sem ga odcuril in pristal, objavil…

Naslednjega, kar se spomnim je moj pospravljen (?) rukzak na pristanku, kjer mi pravi Kurnikov Jurij, da mora hitro oditi po Ano in se poslovi. Potem (?) me kliče Milan, da je nekje pri Vrbi pristal in potrdim, da pridem po njega.

Pot do tja z LCjem je (sedaj, ko to pišem) napol kot v sanjah. Ko ga poberem je Milan že obveščen o mojem stanju in previdno komunicira z mano… Pove (ali res takoj takrat ?), da je Jože metal rezervo na Vajnežu in da ga rešuje helikopter (?). Pot nazaj pod Ambroža po AC je tudi bolj v megli (na Petrolu Voklo moram kupiti bencin in 3x napačno vtipkam PIN za kartico, ki ga uporabljam vsak dan…).

Na pristanku pod Ambrožem se preloživa v Milanov avto (pa še dva sopotnika) in gor rešiti Jožetov in Urbanov avto.

Ko pripeljem Jožetov avto dol, Milan že čaka, da gre z Jožetovim avtom po njega v bolnico na Jesenice (tam nekje bosta pa pobrala še Urbana). Jaz pa se počasi spravim v LCja in proti LJU…

Grozljivo… če se bom še česa spomnil, bom (mogoče) dodal…

10 stopinjska inverzija od podna do 600m ob umirjenem SV,V in dobro sondažo višje. Vevški dimi leno navpični, Kižlovka romantično mirna (in še hladna).

Na startu občasno že dahne gor, zato se vpnem hrbtno, le trenutek počakam in po šolskem dvigu in obratu vzletim še pred prelomom. Lepo in mirno me drži do kolovoza in še malo čez.