Zdaj smo že bolj mirni. Kar skozi Valično vas naprej po rimski cesti do Brinove gore, kjer sva si nekoč z Erzom že ogledovala “start”. Ta travnik je še bolj položen, kot oni prej, res pa piha rahlo gor.

Postavimo. Erzo je po krajšem teku v luftu in spelje čez grmovje v dolinico spodaj.

Erzov let

Kastner teče malo dlje, ampak spelje pa v prvo.

Kastnerjev let

Jaz sem postavil Rooka, da bo ziher (pa še suh je…). Pri prvem in drugem potegu mi noče lepo gor in samo omahne na stran. Pri tretjem potegu ga spravim gor in laufam čez drn in strn, čez koruzno polje, blatno polje, … vse do roba grmovja, kjer ga podrem, ker me tudi malo ne dvigne od tal. Odpešačim nazaj gor in postavim, ravno ko pride gor Kastner po LCja. Potegnem četrtič in laufam in nič in se na koncu položi nazaj. Domen do mene in mi kar tu ponovno raztegne. Tudi petič ni uspeha. Sedaj morava spet na vrh travnika in ko mi Domen postavlja padalo jaz lovim sapo in mirim utrip. Sedaj Domen odkrije večji vozel na štrikcih in malo za njim še drugega. Pripelje se tudi Koc, da se nam pridruži (je dokaj blizu doma in smo se prej usklajevali za srečanje). Potegnem šestič in sedaj Rook kar skoči gor in čutim, da prime, čeprav še kar laufam, da se res odlepim. Potem v širokem loku zapeljem nad dolinico (z večjo višino kot Erzo – pove potem) in pristanem blizu Erza.

Zoranov let

Vsemu upehanemu mi pomaga pospraviti. Pa pešaka gor do vasi. Medtem odleti še Koc 🙂 .

Koc preloži robo v LCja. Radarska slika je boljša, tudi sonček nam je že malo posijal. Torej gremo na Gorjance (Erzov današnji generalni cilj ob tem SZ, ki ga pa v resnici ni nikjer kaj dosti…).

Na AC in do Šentjerneja čez zalito cesto in mimo samostana Pleterje gor na Javorovico. Do konca kolovoza in pešaka gor po nekdanjem smučišču… prav na sam konec. Travnik je dokaj položen in višina do vasi, ki je spodaj na koncu police, je cca 160m, oddaljena cca 1 km zračne linije. Piha rahlo z desne – SV (kje je ta SZ ?).

Erzo je tu že drugič in brez razmišljanja postavi – A klaso. Potegne, odlaufa in je v zraku. Dolgo, dolgo je do konca police, vendar lepo visoko z leve preleti rob. In še dolgo ga gledamo, preden se spusti na ravnico daleč proti Šentjerneju.

Erzov let

Pripravim se jaz z Rookom in tangicami (Domen in Koc mi preverita štrikce in ni vozlov 🙂 ). In potem potegnem in zalaufam in speljem. Sem nekaj niže kot Erzo, drsim nizko nad tlemi (10-15m ?) položnega smučišča proti vasi. Gledam, kje bom pristal, če mi ne bo zneslo. Ko se pobočje malo bolj spusti, me nekaj dvigne in sedaj imam lepšo višino. Čez vas se plato vodoravno (celo majhna vzpetinica) še kar vleče, zato zavijem rahlo v levo, kjer se pobočje bolj spušča. Pred gmajno je še ozek travnik, kjer lahko v sili pristanem … ne, čez je potegnjen telefonski drot (!), ampak saj sem dovolj visok… pa me začne pred drevesno mejo samo spuščati in ustavljati (!) … če zavijem ostro nazaj, bom na drotu,… no, saj bom zvozil čez rob, potem je dol strmina in sem rešen… pa sem v krošnji s spodnjim delom telesa.

Zoranov let

Lepo se naslonim na veje, padalo gre čez krošnjo, jaz pa nazaj in kakšna dva metra dol in stojim na vejah. Spustim se še malo niže, da se gurtne zategnejo. Sem cca 15m od tal. Dol bi verjetno prišel, ampak padalo…

Že kliče Kastner – vse je OK… pokliče Erza. On pravi, da naj ostanem kjer sem in pokliče 112. Kastner in Koc sta čez 20 min pri meni, gasilci (ekipa, ki obvlada vrvne manevre) 35 min od Erzovega klica. Plezanje… varovanje… Po naslednje pol ure sem na tleh in v naslednji uri spravi glavni akter na tla tudi padalo (ob naših nasvetih, odpenjanju karabinčkov in motorkanju motečih vej…). Res profesionalna in hitra akcija.

Pri Pleterjah še spucamo padalo in razpletemo štrikce…

Res hvala vsem za pomoč 🙂 :-).

Drugi del jate pa je bil na Kovku. Kar je vidno v zgodovini, je tole

Ukijev let

Emilov let