Ker vidim, da Eda tudi mika (čeprav zagotavlja, da mu ni treba…), ga zapeljem gor na Vel.Vrh. Pomagam mu postaviti in potegne in elegantno odleti in začne jadrati. Odpeljem se dol in ga srečam nekje na sredi, na cesti, kjer je pristal, ko je vijugal sem in tja do samega pobočja…

Edov let

Edov let

Edov komentar leta: Glede na to kako je jadral en ptič 10min preden sem štartal sem mislil da mi bo šlo bolje. Po dveh ovinkih sem kar pristal nad cesto da ne izgubljamo časa s povratkom …
Je pa to lep plac, če to ne bi bil vojaški poligon bi sem komot hodile paraglajderske šole vaditi ..

 

Pospravi in z LCjem nazaj gor, da odletim še jaz.

Še vedno lepo piha in cota me lepo drži v čudovitem večernem, zahajajočem soncu , da moram kar malo zbijati, da pristanem na sredi kotanje.

Zoranov let

Zoranov let

Ful sem vesel današnjih letov, Edo pa tudi tako deluje 🙂 .

Končno izboljšanje (napoved: dopoldne lepo, potem plohe in nevihte…). In res je na Primorskem vse v soncu. Piha SV. Z Megom se dogovoriva za skupno akcijo.

Ker sem na Uncu bolj zgodaj (kot se Mega sprosti), se odpeljem na Strmco “počakat”.

Na sedlu piha popolnoma od zadaj (čisti SV) in to ne samo simbolično. Odpeljem se po kolovozu pod Lipovcem proti Špilniku. Zaparkiram in gor po travniku (bom vsaj coto od včeraj posušil, če ne bo…).

Piha od V. Postavim čim bolj v V smer in razmišljam o odletu (cota se suši 🙂 ), pa konkretno pihne burja od zadaj in posvaljka padalo. Potem spet V. Pa nulca. In se vse še nekajkrat ponovi. Ko dojamem cikel, počakam, da je čim bolj tista nulca in potegnem.

In sem v zraku. Odvijem desno proti dolini, pa me samo splakne dol (očitno je generalno res burja in (še) nobene termike. V smeri proti Strmci se komaj pomikam, pa precej makadama. Zato zavijem na desno in se z vetrom (še vedno makadam, samo da gre hitreje 🙂 ) odpeljem do Studena in čez daljnovod. Na travnikih južno precej razburkano pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Še predno pospravim, je Mega že pri meni. Gor po LCja in naprej.

Predlagam Nanos Vzhod in Mega je zelo za 🙂 . Po nebu lepe bazice.

Mega parkira pod hribom na Razdrtem. Dol po stari cesti in po bližnjici na Nanoško cesto in na vrh do Vojkove koče.

Robo odneseva najprej proti Pleši, potem pa po V travnatem robu do izravnave (čudovit travnat start je tale Nanos Vzhod). Piha enakomerno močno 5- 7 (ocena). Mega mi pomaga postaviti. Počakam, da malo manj pihne in potegnem hrbtno in (res 🙂 ) elegantno stopim v zrak.

Takoj me začne liftati, ampak sploh ne pretirano. Kljub temu rabim kar nekaj časa, da se privadim okolju (prvič jadram na V robu Nanosa in mi je nov svet… pa ta burja na 1300+ … čakam na rukerje…). Daleč na levo, bolj zunaj. Ko začnem zgubljati, nazaj in spet naberem. In tako naslednjih 20 min čudovito stabilnega jadranja (na idealno močnem V-SV). Mega se odloči, da ne bo letel in odide proti avtu. Ko že mislim, da bom začel curiti, naberem pred JV grebenu nad vrh do 1400 in se odpeljem z vetrom v Vipavsko. Preseneti me splakovanje z -6 v dolino (pa sem mislil, da bom flegma zapeljal do Vipave…).  Zapeljem sicer na kraško stran, vendar to samo zmanjša splakovanje na -2. Pristanem malo za Lozicami 🙁 .

Zoranov let

Zoranov let

 

Spet je Mega z LCjem pri meni še preden pospravim.

Potem se zapeljeva še na Vrabče, kjer po dveletnem premoru ugotovim, da start ni nič bolj obetaven, kot prej.

Zdaj pa greva še na Planino, da bo vsaj še en  ziher start…

Na Planini pa 1-metrska trava in… piha od zadaj JZ  🙁 (kje je tista burja ?? oziroma V, ki vleče na Kovku). Za konec še nekdo odleti na Kovku, pa (hvalabogu 🙂 ) hitro scuri.

Nazaj na Razdrto in to je to za danes…

Spet dež na obroke. Čez SLO napovedan SV veter bolj ali manj ves dan.

Ko se odpravim v akcijo, sem najprej namenjen na J (na Pivško ali Vipavsko), pa se dež seli ravno tja.

Ustavim se na Uncu. Nekaj ogledov, potem pa na Kalič, kjer trenutno ne dežuje. Ker sem sam, parkiram avto spodaj, pri ruševinah hotela in pešaka s cota klasse po zaraščenem smučišču Srna.

Na vrhu postavim v podivjano srednje mokro travo. Piha cca 2m lepo gor (SV), potegnem in se v loku odpeljem dol, v dno poseke pod hotelom.

Zoranov let

Zoranov let

Resda kratko,  vendar novnovnov 🙂 .

V avtu na tablici preverim, kako se seli dež in obrača veter, pa ni sprememb. Malo pokaplja, pa hitro neha. Odločim se še za pešaka gor na vrh najvišjega zaraščenega smučišča Jelen.

Nekje na polovici začne ponovno kapljati in hitro za tem – ploha. Vedrim pod bukvami ob poseki skoraj pol ure. Ko pojenja, se najprej hočem obrniti dol, potem pa vidim proti Uncu obsijane travnike.

Nadaljujem gor in počasi kapljanje poneha. Ko pridem na vrh, posije sonček. Postavim v mokroto. Tudi tu piha lepo gor cca 2m.

Potegnem in stopim v zrak. Zavijem na levo nad okleščena drevesa, drži nič, potem zapeljem čez Srno in ponovim vajo s pristankom v kotanji.

Zoranov let

Zoranov let

Ko sem pospravljen v avtu, spet začne deževati.