Erzov komentar leta: Včeraj je bil verjetno tisti dan, ko se da s plaže pobrat gor na veter in pobočje – menda je tako 1x pobral Pivk.
Danes pa zarana (5:40) ob bajte v mlado zoro, da na uradnem štartu (da bi ga omenil z imenom kakor je tu na olc, kr po enih diktatorjih mi ne gre; 250mnm, 6:40), kjer sončni vzhod preko oblakov na Velebitu in veter prbija, da me kar mine.

Zato naprej na Vrska glava (369, 7:25), kjer ne razmišljam o letenju, me pa v to prisili blag veter. Ali je možno, da piha manj ker sem zdaj bolj v notranjost otoka? Ko izvesim ene 5 trakcev, najtežje je v tej kamiti pustinji najt palice – palčke, je vetra že več, 5-9 m/s, kar mi je čist preveč, saj sem brez gasa in štart bi moral biti brez napake, že se vidim kako me rikverca…

Tako bivakiram, spim, napovedan je prehod vetra iz SV v J – ob 14h. Ene 2x ob prehodu oblačnosti čez sonce mal spusti, ravno tako da postavim padalo zadaj za robom, vpnem pa se ne, saj po trakcih ne moreš videti kako močno piha – trakci so narezani pretanko in “kažejo ves čas močno”. Potem se dokončno zjasni, termika prestavi v višjo prestavo in ker nisem Poje, niti Gaborovič 11:55 spakiram in nazaj dol na uradnega, kjer piha ali pa ne – se prav spomnim, da je bilo tako tudi 5.8.1996, ko sem bil tu prvič in do danes zadnjič.

Erzov let

Še slikce tukaj.

Zdaj tudi vem, zakaj Jezerci in Lažani hodijo sem 1. maja – ker se da pristajat na plaži – danes se ne da. V bajti 13:20.

Nedelja, napovedano še močneje kot v soboto, tako da moč večine določi Buzet (jaz bi na Lijak :)). Sobotni ekipi se pridruži še Mega, ki se glasno javlja, kako lahko pelje s svojim novim Berlingom :)!

Dogovorjen plan dneva je Učka in nazaj! Mega, Luka in Uki hitro v zrak, jaz pa rahlih težavah z z močnim vetrom (Luka, tokrat Slak, spet lepo pomaga) v zrak. Manca in Slak čakata. Ostali so že vsi visoki, se mi zdi, da mi bodo pobegnili proti Učki, tako da se trudim, da hitro naberem, ampak oni kar po svoje, Mega nekam ven, Luka malo nižji za njim, Uki malo bolj noter, pa se sprašuje, kam gre Mega (Mega valda brez postaje). Luka se pogovarja sam s sabo: “Prasci, vsi boljše pobirajo kot jaz…”, pa se potem ves nizek komaj privleče nazaj na greben, kjer začne spet pobirat… Ostali (Uki, Mega, en Hrvat) pa naprej, jaz malo za njimi, Mega in Hrvat bolj zunaj, Uki in jaz bolj noter… ker Uki ne ve, kaj misli Mega, se z nežno spiralco spusti do Megata in debatirata brez postaje… ko podebatirata, se ločita in Uki spet proti grebenu (Mega se pogovarja sam  sabo: “Mater imam kanto, da me vsak star Factor mimogrede nabije!”), kjer nabira in gremo v smeri proti Učki. Na robu (spodaj Cimos tovarna) smo vsi že zelo nizki, sprašujem Ukija, kaj pa zdaj (ker sem se pač namenila za profesionalci, da z njimi najdem to Učko :)), pravi Uki, da bo treba počakat, da bo začelo delat… pravim ok, malo pojadram ob robu, se strateško pozicioniram, Uki še bolj na robu… in čakamo… K Ukiju prideta še Mega in Hrvat… in čakamo. Meni začne rahlo piskat, vztrajam, pobiram, ostali sedejo nekje v okolici Cimosa (pa ne da se mi ne bi ful fajn zdelo ;)).

Ukijev let

Vmes se javlja Luka, da kaj je, Uki mu svetuje naj raje počaka vzadaj, ker je pri nas štala, tako da Luka z lepe višine gleda curaže (ne, da si ne bi mislil, zdaj pa imate, kaj pa ste bli pametni ;)) in pametno ostaja vzadaj… V glavnem, ker so vsi scurili, jaz pa ne vedla kam na Učko (o tem, da sem bila itak malo nizka, ne bomo govorili ;)), se obrnem in pičim nazaj. Ko sem proti startu vidim Luka, ki jadra nekje na strani Slovenije,

Lukov let

Uki se s štopom vrne na start, ponovno starta, in ponovno scuri na istem mestu (baje je uni kraj zaklet :))!

Ukijev let

Takrat odletita tudi Manca in Slak, Mega prištopa nazaj, meni se ne da še enkrat gor pa dol po grebenu in grem na tla. Poberem Megata, greva po avto, pristane tudi Luka. Slak in Manca pa ga pičita nekje naprej in pristaneta nekje v Ročkem polju.

Uki ju gre pobirat z Mančinim avtom, potem pa se dobimo v Avia pubu.

Če pa želi kdo še svojo zgodbo napisat, naj javi, bom citirala :)!

To je bilo ta vikend.

Ker je Zoran odsoten, sem delno pooblaščena, da nekaj napišem o naših letalnih dejavnostih… predvsem zato, da bo lahko Zoran kaj počel med dopustom in dodajal slikce in lepil tracke in predvsem imel stik s samim letenjem :).

Zoran ne more (se pripravlja na morje), Erzo ne more, Mega lahko popoldan… tako da se zberemo Uki, Manca, Slak, Luka in jaz. Moč večine določi Buzet… Na pristanku kombiniramo kombinatoriko, s katero bomo najbolj optimizirali prevoze gor, na koncu se nekako zedinimo, da bo najbolje, če gremo z enim avtom gor, potem pa z istim po ostale člane dol in spet gor in imamo enega zgoraj in enega spodaj. Na štartu močno, ampak na koncu vsi zmoremu (kljub rahlo (pre)močnemu vetru za ženski del ekipe, ko Manca malo dviguje, mene pa samo dvigne in se odložim par metrov nazaj, Lukati ob vsem tem požrtvovalno pomagajo :)). Letenje je dokaj luštno, ampak predvsem lokalno, ko po nekaj časa (do takrat Uki nabere kar nekaj, jaz urco…) zaradi zelo čudnih črnih oblakov vsi po hitrem postopku gremo na tla.

Ukijev let

Lukov let

Po nekaj debate kam, se odločimo, da gremo še na Vremščico.

Drugi del ekipe se aktivira popoldan in Erzo, Mega in Mirko pičijo na Lijak.