Danes naj bi bil slab dan (nočna fronta naj bi dopoldan naredila sončen dan, ki pa naj bi bil kmalu spet zatemnjen s popoldanskimi plohami in nevihtami), pa se kaže vedno bolj v redu. Tako letalna tresavica začne že kmalu delovati. Glede na situacijo (generalni SV, pa tudi ovire na cestah) se nas večina formirajoče se jate odloči za Zavrh ob 15h. Čeprav Erzo lobira za Slivnico (kjer kljub celodnevni napovedi SV, S,… postaja občasno javi J, JZ – kar že poznamo, saj smo že velikokrat stali tam na štartu, ko nam je pihalo čez ali v hrbet…).

Zaradi zastojev grem čez Barje (tudi tu zastoji in delo…) in komaj ujamem zborno uro. Mojca in Dule, Dušan, Lin k meni v LCja in gor.

Na startu že postavljajo Ana in Jurij ter Potrebuješev Andrej. Komaj malo vetrčka gor po startu. Prvi odleti Jurij in še pred naslednjim startajočim – Ano javi, da je scuril k Škorpijonu.

Jurijev let

Jurij Kurnik : Preveč mirno ozračje. [30.7.2023 17:36]

Anin let

Tretji za Ano je Andrej, medtem ko Mojca meni že pripravi padalo, še predno se uspem dodobra spraviti v zic.

Andrejev let

Kot četrti potegnem jaz in odcurim na pristanek.

Zoranov let

Andrej Erznožnik : Notica o tem kako se nekateri kregajo z belim kruhom, (ki pa itak ni zdrav). Jasno je, da je Slivnica in ne Zavrh, ki je samo za scurit. Če občasno postaja pravi, da je dol, je to zgolj zato, da se odločeni za Zavrh počutijo bolje. In če je od Horjula črno in zadaj dež, je to samo dodaten razlog da se gre čimbolj stran! V bazah in v senci, prepozen in piha gor! [30.7.2023 16:59]

Za mano še Dušan.

Dušanov let

Mojca zavije v desno, v upanju, da bo tam bolje držalo.

Mojčin let

Ko že vsi pospravimo pa le uspe odleteti tudi Linu, medtem, ko se od Z in SZ proti vali nam že grozeča črnina…

Cel dopoldan z Jeanom traumirava, kam bi bilo za iti (zraven pa še Mlakarjev Miha išče variante…). Na koncu še najbolj verjamem v Vremščico (če le ne bo preveč vetra, ker postaje ni; Rajku se ne zdi najbolj obetavno, na koncu pa vsaj zagotovi logistiko, če bo res nujna…), kljub temu, da je totalen zastoj od Postojne do LJU (torej za nazaj…), za dol pa le med Vičem in Vrhniko.

Potem pa Jean le predlaga najprej ogled Strmce (ker se postaja ob 13h resetira iz zaštekanih 5,2/6,1 na bolj realno pričakovanih 6/8).

Brez občutnih zastojev po AC na pristanku počakam Jeana in Miha in z LCjem gor. Ker sem pozabil Maestra doma, se odločim za prisoten Klemnov Rook2 s težko opremo, saj bo v tem vetru (7/10) vseeno bolje, da sem na zgornji meji, kot z Mentorjem5 nekje pod sredino…

Na startu dva avstrijska modelarja. Le malo počakamo in začnemo postavljati. Jean mi raztegne padalo, medtem, ko se bašem v zic in priklopim. Miha izkoristi drobno nepozornost nabijajočega vetra in odleti. Meni pa uspe šele v tretjem poskusu drobnih vmesnih vetrovnih lukenj, ki so vse krajše ob postopnem jačanju in trajanju sunkov (s tem, da mi Jean ves čas drži padalo, da me kam ne odšlepa). Ko potem starta Jean, so sunki že ves čas okoli 12…

Takoj me dvigne gor in v dviganju obrnem proti Lipovcu, vendar malo stran od pobočja, saj Z obliva pobočje. Precej je razguncano, ko naprej prebijam le največ do 15km/h. Naprej pred Špilnikom vrti Miha, jaz pa že prej obrnem in s 50+ nazaj pod Petriča. Sem na višini Petriča, ko spet obrnem v veter in me guncajoče (zaradi močnejših sunkov vetra) samo še dviguje. Rinem naprej proti Studenem, vendar le občasno pridem čez 10. Potem pa me naenkrat spusti z -2 in ko obrnem se spuščanje nadaljuje (ampak sedaj z vetrom 65+).

Sprva še mislim, da bom pred pobočjem spet pobral, pa pridem nad pristanek le malo nad tlemi, tako da samo obrnem in po liftu dol pristanem.

Zoranov let

Ko pospravljam sedež, ugotovim, da je plošča za stopala na koncu kokona prelomljena na pol…

Miha in Jean skupaj pobirata v višave (čez 1700) še naprej od Sv.Lovrenca. Potem se Miha odpelje do porodnišnece v Postojno, kamor ga grem iskati.

Mihov let

Andrej Erznožnik : Ti se pa zmisliš, v veter , pol pa na levo [29.7.2023 17:32] Jurij Kurnik : Čestitam! [29.7.2023 17:40] Ana Senegačnik Kurnik : Car! [29.7.2023 20:14]

In nazaj na Planinsko po Jeana.

Jeanov let

In nazaj in gor na Strmco po mojega LC (kjer pa še vedno nabijajo sunki, postaja na Petriču pravi, da okoli 12)

Ker mi popoldne pridejo na pot zemeljske obveznosti in ne vidim realne kombinacije za pravočasen povratek v LJU (običajni “nepredvidljivi” zastoji na AC so že vsakodnevna realnost), se kljub lepemu vremenu in napovedanemu (sprva nepremočnemu) JZ in nastajajočim bazicam (skratka – bo očitno idealen dan za letenje po dolgem času !?) raje odpravim v Kižlovko.

Vodostaj dokaj višji, kot zadnje čase. Ko odkrevsljam čez travnik, pa močvirje in čofotam po vodi do gležnjev. Potem pa še blato…

Čmokajoč (čevlji) po mokri travi (od nočnega zalivanja) raztegnem coto, ki ob tem veselo pivna. Občasno močneje pihne idealno po pobočju gor. Takoj, ko se hrbtno vpnem, potegnem in cota skoči gor, po obratu pa me kar noče vzeti. V zraku pa še malce razguncano. Čofotajoč po vodi pristanem.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Za danes napovedano poslabšanje s popoldanskimi plohami in neurjem. Sicer močan JZ (z inverzijo spodaj). Zaradi dopoldanskih zemeljskih opravil niti ne razmišljam o luftu.

Popoldne pa dežja in poslabšanja kar noče biti (razen vmesnega rahlega kapljanja 1x). In se pod večer spravim v Kižlovko.

Tropska vlaga in vročina (kjub kasnejši uri), na startu pa se hladen zrak (v resnici je še pošteno topel) zliva po hribu dol. Raztegnem coto, ki kar pije vlago iz zraka in je takoj še bolj cotasta.

Čakam, čakam, pa kar nobene nulce. Pa pripelje spodaj traktor in mi gazda vpije: “Dajmo, dajmo, kaj čakaš…”. In potegnem in zalaufam kot njegova kobila po griču dol do roba in se vržem čez … in speljem čez polje.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Potem pa še kramljava, dokler ne pride ploha…

Danes naj bi bil kar v redu dan (brez tornada, vesoljnega neurja, toče,… skratka brez vremenskih pojavov zadnjih dni…) s postopnim močnejšim JZ popoldne. Zjutraj je še vse mirno, zato razmišljam o Slivnici. Je pa zjutraj inverzija (do 1200) in čez Cerkniško polje megleno morje. To se razkroji, hkrati pa se že delajo baze. Z Megom rečeva na Pumpi ob 12h.

Na Vrhniki poberem Suševega Primoža in v Cerknico, kjer prisede še Mega. Poberemo še Škerljevega Franca (ki se je prostovoljno prijavil za šoferja) in gor.

Na startu piha lepo gor (kot že dolgo ne), na momente kar močno. Takoj postavimo in v luft: Primož, Mega in jaz (ob sekundiranju Franca).

Čeprav v zraku (presenetljivo) sploh ni razgonjeno, pa je kar čutiiti kontra veter, ki me občasno zaustavlja pod 20km/h naprej. Mega gunca po grebenu, Primož je nabral nekaj nad vrh. Ampak baz je pa vedno več in vedno bolj rastejo (in so tudi vedno bolj sive). Ves čas napeto pričakujem, kdaj bo butnilo ali začelo zaugati, … pa nič.

Ampak Mega pelje samo proti Pumpi, celo potegne rahlo spiralo in pristane.

Megov let

Odrešitev (napetosti) in enako naredim tudi sam.

Zoranov let

Primož se nama pridruži in trdi, da on je pa scuril, da bi sicer šel nazaj na Vrhniko…

Ampak dan je rešen 🙂 .