Danes prekrasen dan (z malo možnosti ploh ali neviht in zmernim generalnim V, SV in odličnim gradientom…). Že zvečer se mi zdi, da bo zame spet Grmada.

Dopoldne je še kar veliko V vetra in z Megom in Jeanom se dogovorim za kasneje. Megu žal ne znese, tako da pri Balah počakam le familijo Caffou. Ana bo za šoferja, princeska pa itak blaženo drema v svoji lupinici, ko prisedem k njima.

Ana mi odnese robo na start, jaz pa medtem zabavam princesko, ki me po prebujenju začudeno gleda.

Na startu piha skoraj idealno, občasno malo usahne ali obrne z leve. Zopet se vpnem v Duletov BGD Base2. Jean mi padalo razgrne in še trikrat namesti padalo, ko neuspešno dvignem. Potem le speljem in me najprej lepo dvigne, potem pa samo še spušča, bodisi da iščem na levo ali nazaj proti startu. Ves nizek dvakrat uspešno najdem neko dviganje do roba, kjer pa ga izgubim in dokončno odcurim na pristanek po 1/2 h borbe.

Zoranov let

Jean seveda takoj pobere, malo jadra in se potem odpelje domov v Postojno.

Danes je dober dan napovedan in tudi zares, le V vetra naj bi bilo kar nekaj. Eni gredo na Ivanščico, drugi se dogovarjajo za Zavrh, mene pa vleče na Grmado (kjer se lepo pripeljem na start 🙂 ) in Mega je za, Žan pa je imel itak isto misel…

Malo čez 14h se z Megom (ki sem ga pobral doma) pripeljeva k Balam, kjer naloživa še Jeana, Mateja in še enega njunega službenega kolega, ki bo kot bodoči padalec danes za šoferja (naj se navadi, da je padalska zahtevna 🙂 ). Zapeljem LCja gor in na start z BGD Base2, ki mi ga je Dule malo prej prijazno posodil v testiranje (velikost L 100-125, moje vzletne teže s vso težko opremo pa sva pri Megu malo prej navagala 110).

Jean med pripravo iz rukzaka nepričakovano potegne zmatranega Kinga, kar ga malo zaustavi, preden kot prvi odleti med zadnjimi močnejšimi sunki vetra (ves čas piha idealno od roba gor, vendar zelo spremenljivo). Mega seveda asistira meni (hudič je po dolgem času spet prav vpenjati padalo v težko opremo, v katero je bil ves čas vprežen moj Mentor5 🙂 ). Vetra pa skoraj ni več in le včasih dahne malo bolj.

Poskusni dvig (da preverim štrikce in vpetje…) je tak, da bi že skoraj odletel, saj (skoraj) novo padalo kar samo zleze gor. Ko spet nekaj pihne, ga v drugo lepo dvignem in speljem.

Pred startom najprej samo dviguje (kot prej Jeana), potem se proti levi dviganje malo umiri in nekaj časa drajsam pred pobočjem sem in tja lepo nad grebenom. Padalo je krasno vodljivo in mehko in res lepo leti. V zraku se pridruži še Mega in nekaj za njim še Matej. Jeana ne vidim več, saj je po začetnem vnebovzetju zunaj, nad poljem, precej izgubil in se nizek vrnil nazaj pred pobočje.

Sam sem ves čas lepo nad robom, na okoli 1000 in ko gre Mega daleč ven nad Jakovico, kjer začne nabirati, grem za njim. Pa tistega njegovega dviganja ne najdem in se komaj še uspem pripeljati nazaj do uradnega pristanka.

Zoranov let

Med pospravljanjem je “šofer” pobral Jeana in skupaj prideta do mene. Mega javi, da je pristal doma.

Megov let

Pri Balah se poslovimo, saj Jean in kolega morata čakati Mateja, ki kar noče dol in se na koncu še lepo dvigne in zapelje čez Strmco….

Matejev let

Padalo BGD Base2 super leti, mogoče pa se čutim za spoznanje prelahkega na njem. Ga moram še malo preizkusiti…

Po dolgem času… sicer so bile neke ideje, da bi šli danes na Dobrovlje, pa je veliko napovedanega SV in v LJU že od jutra pošteno pometa po dolini in nobenih indicev o kakšni akciji (čeprav se potem izkaže, da so bile razne letalne akcije po SLO in v tujini 🙂 . Zato se spravim vsaj v Kižlovko na skokec (če ne bo premočno 😉 ).

V dolinici dosti manj vetra, kot zunaj, vendar tudi tu občasno prbije iz različnih smeri, ko se plazim(va) skozi visoko travo na start. Alenka mi previdno razgrne (da preveč ne potacamo visoke trave), sam pa vpet potem še malo čakam, da pogruntam ugoden cikel…

Prvič hrbtno potegnem Rooka bolj za nameščanje, pa gre (postrani) tako lepo gor (in je tudi ful lepo razprt), da se kar obrnem in usmerim na levo proti lovski in me takoj vzame. Po prelomu zavijem ostro desno (z vetrom v hrbet) in me nabije gor in potem še malo jojo in ekspresen spust z močnim vetrom v hrbet, da mi kolena ne zdržijo pristanka in samo klecnem in se zvalim naprej v gosto travo.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Nakoli pa šumijo gozdovi domači na polno…

Dejansko stanje je danes dosti boljše, kot napoved. In ko so vsi že za nekam dogovorjeni in na poteh, se odločim, da bi vseeno šel nekam zares leteti. Zaželim si uživanja na Vremščici (ali pa vsaj na Strmci) in Mega je za, čeprav sprva ni imel namena nikamor (v Vipavsko, kamor gre Gabor & co. me ne mika,… Milan, Mojca bi šli na Strmco kasneje,…bojim se, da se bo kasneje poslabšalo…).

Okoli 12.30 poberem Mega na Uncu in čez Planinsko polje na Strmco, kamor se je najavil tudi Jean. Naloživa ga na Lohači in gor. Vetra kar precej s sunki do 10 in ob pogledu na nakuhavanje zadaj se Mega odloči, da bo šofer. Meni tudi ni v takem v zrak, Jean pa se hitro odlifta v luft in zajadra proti Špilniku, zato mu samo pomahava v slovo.

Jeanov let

In kar odzadaj po lokalnih cestah na zgornjo Vremščico. Na štartu vetra 5-7/8,6 in takoj začneva postavljati. Preden se sestavim skupaj, veter kar občutno narašča. Kar nekaj časa čakam, da ujamem luknjo, ko upade, da lepo hrbtno dvignem in po obratu stopim v zrak (prav ponosen sem na svojo eleganco danes – seveda pa ob Megovi asistenci).

Ob pobočju komaj spusti naprej, malo naprej začnem zgubljati in vzdržujem višino na dinamiki ob pobočju, da se še Mega spravi v zrak. On gre takoj bistveno bolj ven in tam ga začne lepo dvigovati. Še sam grem stran od pobočja in poezija… Kamorkoli zapeljem gre po malem gor in je nescurljivo brez pretresov in kakršnihkoli rukanj (je pa kar čutiti generalni veter, brez gasa mestoma tudi manj kot 10 naprej)… Je pa nazaj proti Postojni že kar nakuhano in temačno (tu pa imava nek rahel mrč na dokaj modrem nebu brez strašljivih baz).

Po kakšne pol ure Mega sporoči, da vse preveč lepo drži in da bo šel raje dol, dokler še lahko… Malo zavrti dol v neki luknji brez dviganja in ob pobočju do zgornjega starta, pod katerim toplanda.

Megov let

Sam pa tudi zavrtim na dol, pa proti letališču, pa nekaj vingoverjev in še nekaj z ušesi, da na koncu pristanem pri pisti naravnost po liftu dol.

Zoranov let

Tudi na tleh je kar nekaj vetra.

Ko pospravim, je Mega z LCjem pri meni in nazaj domov, oba vesela današnjega nenadejanega uživaškega jadranja.

Sprva danes niti nisem nameraval leteti, pa me Pojetov zborni Telegram za Slivnico spravi dodatno tudi na letalne obrate. Izlet na Slivnico, skok in kasnejše kanuiranje na Cekniškem jezeru nameravam izvesti prej, preden se na Slivnici zbere vsa prijavljena množica današnjega XC Slivnica.

Z Alenko na Pumpi naloživa Mega in se sami odpeljemo gor (saj napovedana Jean in Delakov Jure zakasnita v nekem zastoju iz smeri Postojne).

Ko na vrhu stopimo iz LCja ravno pripešači Hlišev Andrej. Ko si naložimo robo, pa že pride prvi avto Jate (Jože, Milan, Uki,…) in skupaj smo na štartu, ko še idealno piha gor (sončno, rahla koprena, nad Slivnico se že dela večja baza). Takoj začnem(o) postavljati (jaz seveda zgoraj pod potjo na strmini, da mi bo “pomagala” pri startu…). In že začnejo prihajati še preostali, tako da je vse pobočje prekrito s padalci in spremeljevalci… Veter usahne, malo meša, baza nad nami raste…

Čakamo, da končno spet malo pihne gor, vendar večinoma postrani od Z. Prvi potegne Mega, pa Erzo,… Trikrat mi padalo po neuspešnem dvigu omahne na stran in vedno mi ga Alenka in Hliš hitro namestita (in vsakokrat sem bliže spodnjemu položnemu delu, kjer pa ostali postavljajo pravilno glede na smer vetra). Končno spravim Mentorja nad sebe in po obratu nekako speljem že ves premočen od znoja.

Takoj dobim močno dviganje pred startom in navijam za ostalimi v temino nad seboj. Čeprav me kar vleče v višave (dobesedno in v prenesenem smislu), se nekaj pod 1500 odpeljem iz dviganja proti Z, saj je v planu naslednja dejavnost – kanuiranje. Le počasi gre dol ob občasnih termičnih rukerjih. Ker vem, da bo Alenka z LCjem rabila še nekaj časa v dolino, na Z robu še malo navrtim in naberem, potem pa se zapeljem do parkinga pri jezeru, kjer pristanem.

Zoranov let

Med pospravljanjem se vedno bolj temni nad Cerkniškim poljem in Slivnico.

Ko Alenka parkira LC, se spraviva do kanujev in v vodo, medtem ko ostali pristajajo v različnih smereh blizu in daleč od Slivnice…

Cokanov let

Erzov let

Andrej Erznožnik : Itak ne znam vrtet dobro in malomaren z opremo kot sem, se mi je spričo navijanja komande danes naredil že kar vozel na komandi, tako da vrtim samo levo, saj je desna že nekolikanj zabremzana in vrtim še slabše. [6.5.2023 15:15]

Mežnarjev let

Majdičev let

Tim : Malo bolj moško letenje, psihicno in fizicno. Mi ni bilo zal it pristajat. Prevec nestabilno. [6.5.2023 15:31]

Milanov let

Milan Velkavrh : Z rešpektom glede na napovedan in dejanski razvoj. Zato bolj kratko ampak sladko🤗 [6.5.2023 13:36]

Urbanov let

Pojetov let

Jože Poje : Desno bi moral. Ne levo… Prvi nisem štartal, a prvi tu pristal pa zagotovo! [6.5.2023 15:26]

Gaborov let

Ukijev let

Megov let

Domen Kastner : Po Megovo kakopak  [6.5.2023 13:43] Aleš Pirš : Pa saj si to ze vceraj letel [6.5.2023 14:00] Janko Bogataj : Danes te ni konvergenca vzela medse?😊 [6.5.2023 14:22]

Hlišev let

Sredi kanuiranja pa pride ploha, ki zalije jezero in okolico…