Padalska jata

Včeraj se je oglasil Kremžarjev Luka, da bi se “en dan” (mogoče danes) oglasili v Kižlovki z otroci, da si malo ogledajo ta štart in tudi malo povadijo tandemiranje otrok…

Zato sem danes malo kasnejši (no, v resnici sem malo dlje poležal zjutraj…), da sonček pripravi teren in preverim situacijo.

Trava še rosna, ko hodim po stari poti gor na staro lokacijo. Postavim, piha idealno (rahlo gor), ko potegnem in me takoj vzame. In potem drži, drži, po maslu čez kolovoz. Ker pa je ta del še v senci, seveda padalo omahne v mokroto.

Hitro ga zbešem v LCja.

In pokličem Luka, da poročam o idealni situaciji. Luka odgovori s poročilom o kaosu v otroškem sektorju, ki danes ne obeta nikakršnih športnih aktivnosti. Malo še nabijam o toplem sončku in travcah in idealnem vetrčku, pa se ga kar ne prime, saj mulca v ozadju povsem obvladujeta situacijo. Potem pa v ozadju prevzame komando v roke Mateja in Luka potrdi, da bodo čez pol ure tukaj (kar se mi zdi povsem neuresničljivo glede na to dogajanje v ozadju).

Namestim se za čakanje (in usklajujem za morebitno popoldansko zaresno letenje), ko čez pol ure pokliče Mateja, da so že zavili z obvoznice in rabi nadaljnja navodila. Komaj uspem ven iz doline, da jih pričakam na bližnjem šodr parkingu, kjer preložijo robo v LCja in nazaj v dolino.

In sedaj najlepši del današnjega dneva. Nismo se videli že celo večnost in ob veselju snidenja čenčanje kar takoj steče. Ustavim na kolovozu pred koruzo v senčki, Mateja in Luka začneta pripravljati opremo, Lovro in Lenart “pomagata”. In komaj si uspemo kaj povedati, ko smo že zgoraj na startu (ko sicer hodim gor, bi se očitno moral pogovarjati sam s sabo, pa bi mi hitreje minila ta potka na start 🙂 ).

Vsak postavlja svoje lahko padalo, potem pa že Luka usklajuje novi otroški tandemski sedež z realnostjo njegove uporabe pri Lovru. Sprva piha lepo gor, ko pa sta bolj ali manj pripravljena, pa začne seveda mešati (ura je že taka, da sonce in termika delata na polno…). Mateja nekajkrat poskusno dvigne, nekajkrat bi tudi zares, malo postavljajo v zidek, malo jim feclja lahki padali veter z ene ali druge strani, skratka vse je, kot mora biti (kasneje mi Mateja prizna, da prvič po štirih letih spet dviguje padalo…).

Lenart je pridno pri meni, ki sem današnji sekundant. Poskušam po svojih močeh čim več asistirati pri padalih. Potem prvi odleti Luka z Lovrom daleč na pokošeni del, kjer lepo pristane z vetrom v hrbet. Ko prideta nazaj gor in Luka prevzame v obdelavo Lenarta, odleti tudi Mateja.

Veter vse bolj meša po smeri in tudi občasni sunki so taki, da kar zašumi naokoli. Luka odpelje drugi tandem z Lenartom in potem spodaj v dolinici začenjajo dajati vtis, kot da so zaključili. Pa le spet pridejo gor, da Mateja odleti še drugič. Lovro pa je hotel še enkrat leteti, tako da tudi Luka na koncu odpelje še dva tandema, kar pa vzame kar nekaj časa, saj je veter vedno bolj zmešan in je treba kar čakati na pravi trenutek (dokler hodijo gor in se pripravljajo, piha idealno gor, ko so naštimani, pa ful s strani ali od zadaj…).

Na zaključku sam odpešačim dol. Mulca še dodatno utrujena, mi pa vsi ful veseli za uspešno akcijo. Tako zelo, da potem še 2 uri nadaljujemo druženje s čenčanjem in prehranjevanjem pri Kovaču v Sostrem…

Danes sem pa spet zgoden, da lovim čas pred primarno terapijo. In čeprav je kristalno jasno jutro, sonček še ni posvetil v dolino. Zato imam takoj premočene čevlje, ko hodim gor od leve, v lahnem hladnem vetru, ki se zliva po pobočju dol.

Na vrhu grička postavim v roso in čakam, da bi nehalo pihati, ali pa se vsaj malo z umirilo. Medtem sonce osvetli nastajajočo njivo nekaj m za mano in ožarjenost se mi počasi približuje od zadaj. Ves čas hladno piha 45st. z leve od zadaj.

Ker ni sprememb, v enem trenutku potegnem na vso moč in gre Rook 2 gor, malo ga nese v desno, ampak sem pod njim in še pred prelomom speljem. In potem me veter v hrbet odnese do kolovoza in obstanem še malo čez s padalom, ki se podre v jutranjo mokroto.

Spet takoj na sušenje v LCja.

Po terapiji se pol dneva usklajujem (z drugimi in sam s seboj), kam bi šel zares leteti in na koncu pristanem na biciklu…

Tudi danes sem bolj pozen. Za razliko od včeraj pa šajba že od navsezgodaj (inverzija pa še hujša kot včeraj ?!) in ko pridem v Kižlovko, vse v soncu. Vetra nobenega in ker mi vse deluje že dokaj suho, pa ker grem na prvotni start (po prvotni poti z leve), vzamem (po res dolgem času) tudi prvotno padalo – staro coto Rooka.

Na vrhu grička postavim in počakam da termika lepo dahne gor. Potegnem in cota gre s težavo in počasi gor (kot da je utrujena od dolgega poležavanja). Speljem lepo še pred prelomom, potem pa počasi in guncajoče do kolovoza.

Za zaresno letenje smo se kar usklajevali kam. Na koncu se z Bertom ob 14h pripeljem do Bal pod Grmado, kjer počakava še Mega in Jeana. Modrujemo kam, z daljnogledom opazujemo mlahavo vrečo gor na startu (spodaj piha S s strani) in se na koncu odpeljemo proti Slivnici, kjer je bil že nekaj časa J in celo JZ.

Pa že v Rakeku obrnemo, saj spet na Slivnici potegne močnejši JV. Od Bal takoj gor na start. Pa ni nikjer napovedanega JV, ampak piha pretežno S, ki ves čas meša po štartu, tako da si pripovedujemo zgodbe in se sončimo.

Na koncu je Jean izkoristil sekundo, ko je pihalo gor in se odpeljal na pristanek.

Čeprav si lahko danes privoščim malo kasnejši odhod, pa megla vseeno še vztraja, ko vozim po potoku v Kižlovko. Ko pa ustavim kar na kolovozu pred koruzo, se prvi sončni žarki prebijejo skozi mokroto in hlad megle.

Danes grem kar naravnost gor od spredaj, saj je ob koruzi pokošeno, naokoli po desni mimo preže pa je bistveno dlje, saj grem postavljati na prvotni stari start, ki je le nekaj m pod spodnjo brazdo novonastajajoče njive, konfiguracija terena pa je tukaj boljša, kot zgoraj.

Ker moram opraviti nujen telefon, se medtem megla raztopi v celoti, sonce že suši pobočje, pa še rahlo gor začne pihati. Postavim do konca, potegnem, ko malo bolj dahne gor in sem v luftu. In se po sončnem putru zapeljem do kolovoza.

Robo v LCja in preverjanje pogojev in usklajevanje za današnje zaresno letenje.

Seveda je ob SV, ki čez dan prehaja v SV edina logična izbira Zavrh. Malo kazi sicer močna inverzija na 950, ampak boljše variante nimamo.

Ker so spet zastoji od Kozarij do Vrhnike, grem dosti prej iz LJU, da sem že nekaj pred 14h na Šodru. Kmalu pride tudi Biljmanov Oliver, ki se je (zaradi opravkov v SLO) danes najavil pri nas. Potem pride še Berto, pa Erzo, ki iz svojega muzejskega avtobusa preseli večino eksponatov v LCja, da lahko naložimo robo k njemu. Še Suša pride na gotovo in gasa proti Zavrhu. Milan In Gabor prideta kasneje za nami.

In potem počasi spet sam z vso robo na start. Takoj začnemo postavljati, saj piha OK, na momente celo premočno. Potem pa tudi na momente povsem usahne… V luft Primož, Erzo in Oliver. Potem pa že jaz postavim zidek (ob pomoči Berta, ki je danes moj sekundant) in ob naslednjem ustreznem vetru lepo hrbtno dvignem in odletim.

Prvi trije predhodniki se usmerijo desno od starta nad dolino, saj S močno ustavlja z leve. Ob guncanju in curjenju se le prebijem okoli roba, pa še vseeno scurim na 570 in se že vidim na pristanku (če sploh pridem do tja). Potem pa nad progo le dobim neko nulo in vrtim in grizem in se matram in gre vedno bolje do 1000, ko sem bogato nad grebenom. Berto je tudi že odletel, na startu pa sta tudi že Gabor in Milan.

S to višino se že lahko usmerim po grebenu proti Javorču, pa me S zelo ustavlja in zgubljam višino. Vidim, da prvi že pristaja na travnikih pri Dražici.

Končno pridem na Javorč, kjer sem že v drugo ves nizek na 580 in spet razmišljam o pristanku. Berto se že nekaj časa bori na Dolu, Milan je tudi tam. Gabor pristane na uradnem.

Pri Bistri se končno uspem spajsati do višine Javorča, potem pa bolj ven v smeri Dola, kjer dobim spet močan steber (skozi inverzijo ?) čez 1000. Vidim, da Milan pristaja.

Nekaj za njim je na tleh tudi Berto.

Sam pa se zunaj visok odpeljem v rahlem dviganju nazaj proti startu. Nad Dolom srečam Primoža, ki pelje na grebenu proti Javorču. Oliver je tudi že pristal pri Erzu.

Zunaj pred startom sem nad 1000 v dviganju še naprej do Antene, kjer imam že 1200. Ko pa obrnem, me veter čisto ustavlja in občasno grem dol tudi z -4. Vendar le pririnem nizek do Dola, kjer pa spet dobim rahla dviganja, malo še popravim na Javorču in se visok pripeljem nad Janezovo vas. Verjetno bi prišel do travnikov pred BJjem, pa raje ne izzivam in zbijem na travnik tukaj.

Ko pospravim, so Milan, Gabor z Jernejčičevim Urbanom in Škobernetovim Tomažem že drugič na startu in v zraku.

Pripešačim na Šodr in preložim Erzove eksponate nazaj v njegov muzej, ki že stoji tukaj…

Erzo pa je že na taroku v Ligojni, kamor je priletel tudi Primož…