Danes pa že veliko Z (sicer krasen sončen pomladanski dan). Ker je vetra tudi dopoldne že kar nekaj, grem v to hribovito kotanjo za Češnjicami, pod vasico Zagradišče. Na dnu kotanje je prekrasna dolina, skozi katero teče potok Kižlovka izpod istoimenega hriba na nasprotni strani (to je zgornji del samotne in neobljudene travnate doline, po kateri sem iz nasprotne smeri od Podlipoglava noter raziskoval pred dvema dnevoma).

Ko s sedla zavijem na lokalni kolovoz dol proti dolini, mi gospodarjeva hčera odobri padalske poskuse na njihovi lokaciji. Pobočje je lepo travnato, poraščeno s sadnim drevjem in drevesnimi mejami in se šele pod zgornjo tretjino odpre v čistino. Parkiram LCja in s projektno robo (Rook+tangice) na vrh srednje položnega odprtega travnika.

Občasno prbije veter od zadaj po pobočju dol in mi posvaljka padalo (od smeri Z, kot generalno nabija veter, pobočje pa se spušča proti JV). Čakam, da bo dolina nakuhala kaj termike, pa v najboljšem primeru dočakam 0 (ko mi ne piha od zadaj).

V prvo lepo dvignem in sem po par korakih že v zraku, pa me veter od zadaj spusti, da prav na silo prekinem, saj čez pastirja na koncu travnika ne bi šlo.

Ko pridem spet gor, me tu čaka gospodar, ki je sicer zelo prijazen in se prav opravičuje, da mi ne pusti nadaljevati, saj trava že poganja na polno in … Po 10min prijetnega pogovora o pandemiji, karantenskih duševnih stiskah v betonski džungli bližnjega velemesta in tukajšnji prekrasni okolici Ljubljane (znotraj občine mojega stalnega bivališča…), mi kar sam odobri še nekaj poskusov in se res prijazno poslovi.

Veter zgoraj na robovih je vedno hujši (šumijo gozdovi domači…) in pri drugem poskusu samo laufam po travniku s padalom lepo nad sabo, vzeti pa me noče.

Za tretji poskus se prestavim malo v desno pod rob strmine, kjer sem v nekakšnem zaveterju. V neki približni nuli potegnem in lepo speljem, pa me tako tlači dol, da sem kljub lepi strmini le nekaj metrov nad tlemi. Na koncu se le zapeljem ven nad dno doline, pa me z -3 spusti na tla, čeprav je travnik po dolini v desno še »neskončno« dolg.

Zoranov letek

Danes pa obrne V spet na Z in ker bo jačal šele po poldnevu, grem spet bolj zgodaj (okoli 9h) od doma, saj upam, da bo zgodaj še manj vetra.

Ničkolikokrat sem že stal tukaj ob kapelici (nazadnje 18.tega, za svoj rojstni dan letos), pa je bil vedno neprimeren veter. Ali je pihalo od zadaj, s strani, ali pa pometalo po teh vrhovih, da si tudi pod razno nisem upal. Iz dveh razlogov: 400kV daljnovod spodaj, ki ga je dobro preleteti (čeprav je v primeru krize možno pristati tudi na dovolj velikem travniku pred njim, tik pod pobočjem pred sedlom) in pa šavje pod startnim travnikom, ki je vsako leto višje…

Danes ob 10h ni skoraj nobenega vetra, sonček pa že naredi tudi kakšen termični balonček, ki dahne gor po pobočju. Takoj postavim Mentorja3 in se vpnem. Počakam, da dahne gor in potegnem… in speljem lepo čez šavje.

Potem me še malo dvigne in ko pridem zunaj v nekaj bočnega Z z desne sem lepo visoko, tako da se brez skrbi zapeljem čez daljnovod in čez sedlo in še čez vse napeljave spodaj na sedlu (razcep trofazne, telefonija, dvofazni vod, trafo,…). Čez gozdiček in ob štromu na travnik na nasprotni strani, kjer pristanem.

Zoranov dolgo, dolgo načrtovani let

Vesel kot radio!

Pospravim robo in kar z njo pešaka dol na sedlo in (počasi) gor nazaj h kapelici in LCju.

Še malo si ogledujem potencialne lokacije v teh predelih naše občine, pa se više že čuti vedno močnejši Z. Ko sem spet dol na ravnici v Podlipoglavu, se zapeljem čez Orle na drugo stran, kjer je tole pobočje, obrnjeno na Z in z dosti manj vetra, kot v višavah.

Zdaj postavim Rooka (ekspresno zrihtan by Sandi), počakam, da pihne gor in potegnem in lepo speljem od pobočja. Za gozdom na odprtem me celo malo dvigne, občasno me skoraj zaustavijo sunki Z, da le še počasi lezem v veter in pristanem na ravnici spodaj.

Zoranoc drugi letek

Sem bil včeraj na teh današnjih lokacijah, pa je kljub podobni napovedi (močan V) včeraj bilo meni neodletljivo. Zaradi termike je veter prbijal iz vseh smeri, v glavnem pa po pobočju dol (in je drevje kar polagalo naokoli).

Zato sem danes že po 9h na prvem gričku, kjer je popolnoma mirno, le občasno dahne iz dolinice po pobočju gor. Strmina idealna za učenje dvigovanja padala. Počakam ta dih in potegnem U-Turna in me samo odlepi, da se zapeljem daleč nad dolinico na travnik spodaj.

Zoranov prvi letek

Tole je pa idealen šolski teren !!!

Še nazaj proti izhodu dolinice, kjer je prvotno opaženo pobočje (in sem včeraj z LCjem od zadaj prišel na vrh po kolovozu).

Danes pustim LCja kar spodaj in z robo po pobočju gor. Na položnem travniku na vrhu že piha precej z desne (iz glavne doline od Podlipoglava gor piha Z – najbrž že dela termika ?!).

Kar trikrat postavljam U-Turna, saj ga ne morem spraviti nad sebe in mi zaostane in na koncu vedno omahne v levo.

Končno v četrto odlaufam dovolj hitro in ga spravim nad sebe.

Zoranov drugi letek

Še na eno lokacijo se zapeljem, pa V + termika že razmetavata…