Padalska jata

Še en lep dan s šibkimi V, JV tendencami in fantastično termiko. Ta dan bodo gotovo prekrasni leti, ki jih bomo mogoče videli danes zvečer (redke, če sploh), mogoče takrat, ko bo te norije konec (ko jih bodo odprli za nazaj), ali pa nikoli…

Jaz pa, v takem super dnevu, napsihiran od vsega tega »obsednega stanja«, polnega uradno državnega negativizma, obdelujem naprej krtine znotraj moje matične občine.

Nadaljujem v Besnici in Vnajnarjih, kjer sem včeraj zaključil. Karkoli najdem, me ne potegne za akcijo in tako na koncu pritavam na Janče. Prelep (že od Čečka in Voyca nekoč odleten) start pri kapelici si (po večletnem premoru) kar nekaj časa ogledujem, pa spet najdem izgovore, zakaj danes ne (sredi dneva je že pošteno termično in občasno pošteno potegne od zadaj, občasno od spredaj, 400kV grozljiv daljnovod spodaj – čeprav se da pristati pred njim, najbolj pa me moti že precej zraslo šibje na dnu travnika, kjer ne bi rad v teh časih obvisel).

Tako tu zopet odstopim in se naokoli zapeljem dol. Od spodaj pa vidim, da šibje le na ozko ločuje startni del od spodnjega travnika in to mi da več upanja (za prihodnjič…).

Še malo po drugi strani gor, kjer najdem tole pobočje. Takoj robo ven, postavim, lepo potegnem in speljem na spodnje travnike dokler gre. Pred gozdom moram prav pošteno zabremzati, da me spusti na tla.

Danes napovedanega skoraj nič V, JV vetra in treba je spet na zrak in na sonce. Za spremembo v naslednjo dolino (svoje občine) – dolino Besnice.

Takoj nad vasjo se kar strmo vzpne tole pokošeno pobočje. Naokoli peš za novo zgrajeno hišo na prelep start (edin minus je trofazna spodaj, ki jo je treba preleteti). Piha idealno rahlo gor (česar že dolgo nisem doživel) in takoj postavim.

Potegnem, lepo speljem in me celo dvigne, da visoko preletim trofazno.  V dolini pa me spusti po liftu na tla, čeprav imam še lep in dolg travnik pred seboj, pa ni glajda.

Po že znani strmi cesti na Vnajnarje (in pred leti že večkrat za starte ogledovani okolici). Zahteve za starte so se mi v zadnjih letih znižale (kar se tiče dolžine leta in višin…), tako, da je tale travnik pod kmetijo idealen (kot šolski teren). Nad kmetijo je po (sicer lepih) travnikih sadno drevje še bolj zraslo in po mojem tudi za Pojeta več ni…

Piha rahlo gor poševno z desne. Zalaufam po položnem pobočju in speljem in se zapeljem do konca travnika spodaj (tudi pomislim ne, da bi rinil čez rob v dolino…).

Še naprej gor po strmi cesti do naslednjih travnikov, na vrhu posejanih z vikendi. Piha lepo gor (kar nek SZ – termika), le pobočje se spušča bolj v levo od smeri vetra.

Postavim, dvignem malo poševno na pobočje, speljem, ko se teren malo spusti in se z malo slaloma med/nad sadnim drevjem zapeljem na travnik spodaj, kjer me spusti na travnato bulo,

čeprav bi se dalo s kakšnim dodatnim metrom višine zapeljati še vsaj 100-200m dalje v desno, saj se pobočje še spušča (med krave).

Po nekaj dneh (padalskega) mirovanja grem spet malo na oglede. Na obeh današnjih lokacijah sem v zadnjih časih že bil in neuspešno dvigoval padalo, saj je bilo preveč (napačnega) vetra. Danes je napovedano nekaj manj V in zjutraj ga sploh ni, zato sem zgoden.

Najprej na ta položni travnik, kjer mi sapa le rahlo diha za ovratnik (s Pugleda dol). Spet en trening lauf in potem se mi v drugo poklopi, da pred stopničko ustrezno zategnem in se tik nad položnim pobočjem zapeljem v dolinico.