Padalska jata

Zjutraj po tleh vse mokro, čeprav ni dežja. Najprej primarna terapija, potem pa v Kižlovko. Čeprav se je megličavost dvignila, vse sluzasto in mokro. In popolno brezveterje.

Vzamem staro coto in gor. Kot običajno, so čevlji takoj premočeni. Na startu previdno razgrnem (ampak pivnanju rose se ne izognem…). Čakam, da bi kaj dahnilo od koderkoli, pa nič.

Potegnem v nuli na vso moč in odlaufam in me na spodnjem prelomu vzame. Pa kar spušča dol, da pristanem še pred kolovozom.

Mokra cota pa spet na sušenje v LCja.

Danes se pa prav s strahom peljem v Kižlovko. Zgodaj zjutraj je sicer deževalo in tudi sedaj zgleda vse klavrno, ampak problem je veter. Že včeraj dopoldne je začel nabijati JZ čez vso SLO, tako, da se je včeraj v naših krajih bolj malo letelo. Vso noč je bilo tako in zjutraj prbija še močneje… Ko ustavim na kolovozu, vsa dolina šumi, da kar malo počakam…

Seveda vzamem Rook 2 in počasi gor. Trava popolnoma suha, da se čevlji tudi navlažijo ne… Na vrhu odložim nabrano padalo pod zgornjim prelomom in se rikverc vpnem. In spet malo čakam. Padalo razprem kar iz kepe in ga krotim z D-linijami. Nabijanje vetra prihaja v sunkih (upam, da enakomernih, cikličnih…) in glavnina sunkov vetra gre čez nasprotno pobočje doline, tu se mi zdi, da sem kar malo v “zatišju”.

Po enem od naslednjih sunkov samo rahlo hrbtno potegnem in padalo skoči gor in mi ga že naslednji sunek butne v levo nazaj. Kar od tam ga ponovno dvignem, ko se naslednjič “umiri” in sem že v luftu. Malo me odnaša po dolini levo, ko pa se obrnem bolj v desno v veter, me dvigne gor in ustavi na mestu in celo malo rikvercne. Potem pa spet prebijem naprej in me (hvalabogu) začne spuščati. Še malo jojo in sem na tleh (hvalabogu).

Komaj ukrotim in naberem padalo (popolnoma suho), saj spet butne naslednji sunek po dolini…

Nikoli ne bi verjel, da je 30 sekund v zraku lahko tako dolgih…

Danes je napovedano veliko JZ, Z. Ker je zjutraj po sondaži močna inverzija in megla do podna, malo čakam, da začne sonce prosevati skozi.

In v Kižlovko, kjer pa sonce že sije po startu. V dolinici popolno brezveterje, zato vzamem spet coto in gor. Na štartu piha rahlo po griču gor. In čeprav je cota še precej vlažna od včeraj in je po tleh še rosa, ki ga dodatno vlaži, padalo kar skoči gor po dvigu (ravno lepo pihne gor) in me takoj v zame.

Visoko nad dolino skoraj do kolovoza, kjer pa me kontra vetrič spusti na tla.

Mokro coto v LCja in iz doline, kjer pa že polaga drevesa in goni listje po luftu…

Spet gosta megla v Kižlovki. In spet inverzija (čeprav je generalni veter čisto obraten – obrnil je na JZ), tako da pričakujem vetrič po griču gor in vzamem staro coto, ki se je v LCju že presušila.

Čimbolj previdno coto razgrnem po mokroti in ker res lahno piha gor, potegnem. Lepo gre gor, me takoj vzame in visoko čez dolinico še malo prek kolovoza.

Zdaj pa coto spet na sušenje v LCja

Ker se niti meni, niti Milanu ne da na Primorsko, saj se ne obetajo neki presežki, se odločiva za Gozd, čeprav pričakujeva slabše kot včeraj.

Ob 13h na pristanku naloživa še dva kompanjona (Kolškov Miha in Igor D. – Milan pelje) in gor. Kompanjona gresta naprej na Kriško (da bosta višje), midva na start Gozd.

Vse je še bolj pokrito kot prej. Tako slabe situacije pa vseeno nisva pričakovala. Sva še edina in počasi postavljava, čeprav komaj kaj piha.

Ker ni sprememb, čez nekaj časa prvi potegnem (prvič neuspešno rikverc, ker je premalo vetra zame) in se odpeljem v širokem loku z vmesnim vrtenjem nekaj -0 na pristanek.

Milan še taktizira in čaka, tako da vmes prileti na pristanek še nekaj vmesnih prišlekov. Končno starta in se zapelje v širokem loku na pristanek.

Medtem, ko pospravlja mu rešim avto in potem še v Mercatorju Golnik nekaj strokovne debate o OLC vrednotenju letov (trikotnik in principi štrikanja…).