Padalska jata

Danes mi ne uspe pred terapijo na Kižlovko, saj me zjutraj (še vedno) tišči/boli noga. Šele, ko vzamem naklofen, bolečina popusti in potem najprej redna terapija in za njo takoj v Kižlovko.

Krasen sonček, toplo, da bi človek kar zadremal in lepo piha po griču gor. Na startu celo toliko, da z vetrom razprem Rooka in naredim zidek. In ko spet pihne močneje, šolsko hrbtno dvignem (suho) coto in stopim v zrak.

Lepo me drži, celo zadrži nasprotni sunek po dolinici gor in pristanem skoraj pri LCju.

Potem se koordiniramo za eventualno resno letenje (čez dan je napovedano vedno več JZ), pa se nič ne uskladimo (tisti, ki so šli zgodaj, pa so itak že zdavnaj v akciji…), saj ni pravega zanimanja (Samov info iz Vipavske pa javlja podobno situacijo, kot včeraj). Tako je to to, kar je za danes…

Danes planiramo resno letenje čim prej (da se čimprej potolažimo za včeraj), zato grem na sekundarno terapijo raje že pred primarno, da me potem ne bi basalo…

Dolina še v mraku in slani. Pod nulo, ko v hladu racam gor s starim Rookom. Na gričku še senca in hladen zrak se zliva meni za vrat dol po pobočju.

Postavim, potegnem na vso moč in »zlaufam« po pobočju. Čeprav je cota lepo suha, komaj zleze gor, da na robu le speljem in se zapeljem v hlad do LCja.

Ob 11h na Železniški (skliče Manca ob sodelovanju z Ukijem). Manca, Milan, Erzo, Štusejev Dušan, Berto, Dule, Pojetov Jože in po dolgem času tudi Uki. Ob vsej današnji fantastični napovedi termike in ne premočnem JZ vetru, je grda inverzija med 1100 in 1300, više gori pa še S. Po malo koordiniranja se odločimo za Kovk.

Berto naloži Manco in Jožeta, ostali se zbašemo k Dušanu v kombi in gasa čez Kalce na Kovk (in to prav na start). Na startu piha močno, skoraj že preveč. Erzo in Jože (in jaz) se takoj pripravimo, ostali imajo še razna druga opravila… Po nekaj poskusih odleti Jože, potem še Erzo (okoli 12.30).

Sam pa še kar čakam brez skafandra (ko si enkrat nataknem sedež, ne morem ravno dolgo postopati naokoli in bi moral čimprej odleteti) in vsi ju opazujemo. Termike je veliko, inverzija pa jo dopolnjuje v živahno guncanje. Vmes se na startu pojavi še en lokalec s Pawnom, ki tudi živahno odleti. Mi pa še kar čakamo.

Ko prideta Erzo in Poje nazaj pred start, si tudi jaz nataknem sedež in se (ob asistenci vseh ostalih) pripravim za odlet (sunki so že šli proti 10, na Lijaku pa so že 13…). Na trenutke se sicer malo umiri (in to čakam), ampak generalno pa mi je le preveč vetra. Jože in Erzo se odpeljeta proti Nanosu in priključita greben, ko me Milan odreši z ugotovitvijo, da mora biti v zraku res neugodno, če sta Jože in Erzo po Kovku odpeljala samo eno rundo… Res, zakaj bi torej rinil v tako. In sedem v zatišje in se sončim z ostalimi.

Berto in Manca (ki sta časovno omejena) čez nekaj časa pospravita in se z avtom odpeljeta proti Razdrtemu za našima junakoma. Erzo in Jože pa se medtem že zapeljeta z vetrom mimo Nanosa še malo naprej od Hruševja.

Jože Poje : V Lokavcu sem šel prav dol pogledat, od kod je le ta zbutana termika. Pa nism izvedel…. [25.3.2021 14:16]

Jože Gracar : Dons si pa hitr su dol, a je prevec gonil? [25.3.2021 20:40]

Po 15. uri se le začne vse skupaj generalno umirjati (čeprav so vmes še močni sunki) in začnemo se pripravljati.

Prvi gre Uki, potem jaz (hvala Milan in Dušan), pa Milan in Dušan. Dule še kar nekaj časa čaka.

V zraku močna dviganja in še vedno zgonjeno. Držim se pred grebenom in le malo vrtim. Do Hublja za Ukijem (ki se drži bolj nad in za grebenom), še malo za njim, potem obrnem in nazaj do starta. Srečam se z Milanom in Dušanom. Pred startom obrnem, še enkrat do Hublja in malo čez. Nazaj proti Podrti in v dviganjih kar ven nad dolino in čez Vipavo. Potem obrnem na Plaz in ob njem priklopim greben. Ampak noga me že od samega začetka pošteno tišči, počutim se že skrajno neprijetno in neudobno, tako da nimam več nobene prave volje (čeprav gre ob grebenu vse gor še preveč živahno) in se zapeljem bolj ven, ciljajoč na Podnanos. Pa gre z veliko višino čez do Lozic, kjer obrnem in me po liftu spusti dol na travnik.

Med mojim pospravljanjem pristane Uki na startu in pomaga še Dušanu v zrak (in naš avto je rešen).

Po postaji spodbudim ostale, da je Nanos zaenkrat enostavno priklopiti in Milan to upošteva in je kmalu mimo mene proti Anteni. Dušan potegne le do travnika pred Podnanosom.

Dušan Štusej : Po dolgem čakanju zaradi vetra je nekaj le bilo. [25.3.2021 17:35]

Dule pa se s Plaza zapelje malo nazaj in pristane pri stadionu v Vipavi, kjer ga prvega pobere Uki s kombijem.

Potem po Dušana in že so pri meni (ki sem med tem že otrpnil v senčnem koncu ugašajočega dneva). In po Milana gor za Razdrto, kjer je pristal atraktivno v močnem skanaliziranem zahodniku in je še ob našem prihodu poln adrenalina…

Jože Iskra : S plaže v zrak. [25.3.2021 18:45]Jože Gracar : Ohoho Milce zmagovalec primorske….bravo dobr si se boril, pravi preletas si postal [25.3.2021 20:31]Andrej Erznožnik : Avtor tega leta še pridoda, da če je poznan kot letalec vipavskih grebenov in če je sedmi na dnevni lestvici se.je ponovno potrdil aksiom, da je od večine boljši 😂 [25.3.2021 21:40]

Danes manj S kot včeraj, podobno močna termika, ni konkretne ideje kam. Vendar je zame jasno, da čimprej v Kižlovko.

Na startu piha šibko gor. Ker je vse lepo suho (v glavnem) sem spet z Rook 2 ML. Premalo vetra za zidek, zato ročno postavim (preverim vse štrikce !) in potegnem. Padalo skoči gor, me takoj vzame, za robom še rahlo dvigne in potem v »dolgem« letu mimo LC čez kolovoz.

Še enkrat lepo razgrnem padalo in se ga lotim s porozimetrom…

Med delom zvem, da Erzo in Pojetov Jože gresta na Moravško. Milan pa organizira srečanje ob 12h na Železniški: Slivnica, Kovk, Zavrh…

Malo čez 12h se priključim Milanu, Bertu in Jožetu Iskri, da še malo pomodrujemo in se odločimo za začetni poskus na Slivnici (Jean je ravno v pešačenju proti vrhu), če ne bo, pa gremo še vedno lahko na Zavrh (ki je ves dopoldan zelo šibek 1,5/3…).

Na pumpi v Cerknici počakamo še Dušana in Simona, ki prihajata z Rakitne in gor. Na startu nas pričaka Jean. Skupaj ugotavljamo, da so sunki vetra gor dokaj kratki, ostalo pa je od zadaj, levo, desno… Je pa krasen sonček in toplo in prekrasni razgledi…

Kar dolgo modrujemo in ker ni sprememb, se Jean pripravi in v kratkem sunku pravega vetra odleti. Po začetni curaži se nad poljem počasi reši in nabere v višave. Ob nadaljnjem modrovanju mu sledimo (nekateri bolj, drugi manj), kako jadra čez proti J, do grebenov med Loško dolino in Javorniki in nazaj ob Javornikih.

Vmes je tudi nam kdaj pa kdaj na kratko pihnilo gor, vendar premalo, da bi začeli pripravljati padala. No, Berto (ki ga je na začetku odpakiral) ga celo pospravi. Ure tečejo…

Ko nam je jasno, da je za Zavrh prepozno, se Milan le počasi pripravi in čaka na tisti ugoden trenutek, ki ga ni (tudi enkrat se ne zgodi, da bi vsi trakci pihali hkrati gor – oziroma v isto smer…).

Potem enkrat le poskusi, pa mu ne rata. Drugi poskus v nesigurnih pogojih mu rata. Zunaj ga najprej pošteno dvigne, potem pa SZ veter splakne dol in močan Z spodaj prizemlji na letališče.

Ker nikogar drugega ne mika več v zrak, smo kmalu z avtom spodaj pri njem in opazujemo Martina, ki je pravkar startal (baje da je pihalo lepo po startu gor !!!…)

Danes spet SV in lepo sončno. Malo kasneje (ko se že otopli) se zapeljem v Kižlovko, kjer piha idealno po dolini gor. In tudi po gričku, da vsi trakci kažejo lepo gor (očitno termika in odličen gradient že delata svoje, čeprav oblaki više kar hitro šibajo od SV čez v nasprotni smeri).

Ko pridem na vrh, samo odložim padalo v rozeto (spet imam Rooka 2 ML, saj je vse lepo suho in tudi jutranjo zmrzal in slano je sonček že posušil). Rikverc se vpnem, z vetrčkom namestim zidek in nekajkrat lepo hrbtno dvignem padalo, saj je vetra dovolj (na momente že skoraj preveč).

Potem ga enkrat lepo dvignem, poravnam, se obrnem in me takoj dvigne v zrak, kot še nikoli. Lepo me drži, še malo dvigne in letim, kot tukaj res še nikoli. Za jubilejni 3000 (osebno evidentirani) štart mi je bil dan res prelep skokec. Preletim LC in kolovoz in se ustavim šele na spodnjem travniku (moj rekord starta).

Ob tej jubilejni priliki pa bi se zahvalil vsem, ki so mi in mi še pomagajo pri mojih sedanjih startih, da lahko spet letim. Bodisi, da so mi pomagali s spodbudami, prenašanjem težkega rukzaka, postavljanjem na startu ali kakorkoli drugače. Brez njih bi bil najbrž še kar prizemljen… In seveda zahvala tejle dolinici potoka Kižlovka in temu griču, ki me je prisilil, da sem zamenjal bergle s palicami, da vsak dan laže pridem gor, vzletim in pristanem. Brez te terapije bi mogoče bil še vedno na vozičku…