Padalska jata

Danes smo soglasni za Lijak (močan SV, burja, slaba inverzija na 500 in druga zgoraj na 1200, sicer šajba).

Na Vrhniki se prvi naložijo Dragan, Turčin, Pirš in Planinšek z mislijo na morebitni Čaven (v katerega pa danes sam ne verjamem preveč; tudi Erzu se zdi tja tvegano…), v drugem pri Suši pa sva še z Duletom; na Uncu poberemo še Mega in dol. Erzo je prisedel SlimTomu.

Med potjo rezerviramo prevoz pri Alešu in na pristanku ga malo počakamo. Pride tudi prvi avto, ki si je premislil glede Čavna.

Na startu gneča, kot je bilo za pričakovati. Malo se pozdravljamo potem pa nas gre kar nekaj iz naše jate na področje novega starta. Tudi Kraševci so že tukaj. Startam malo za Erzom, za mano Planinšek.

V luftu mi je sprva precej dinamično (pomladansko), tudi ko naberem nad greben. Do Zmajarske s popravki, pa okoli Skreta še do naslednjega raza (mojega čavenskega od četrtka…) dokaj nizko, pa spet brez problemov z vmesnimi popravki. 

Obrnem z Erzom in nazaj do Lijaka, kjer se Erzo odpelje kar naprej, jaz pa malo popravim najprej na Lijaku, potem pa še dosti več na Danijelu. Tako pridem visok na Škabrijel, le malo naberem in nazaj na Lijak, medtem ko Erzo ves nizek že išče pristanke.

Takrat enkrat pristane tudi Dule.

Suša pa trenira helikopterje v okolici Lijaka.

Še enkrat, zdaj nizek z Lijaka, pod grebenom do Zmajarske. Z lepim popravkom okoli vogala še enkrat na drugi, vzhodni Čavnov raz in nazaj.

Že po prvem povratku na Lijak sem začel paziti na čas, da bom nabral čim več in se čimbolj približal meji letošnjih 200h.

Do Lijaka lepo nad grebenom, tu še naberem in direktno mimo Danijela, Škabrijela in Nove Gorice čez Gorico do Soče.

Mega takrat pristane na uradnem.

Pošljem  svojo lokacijo. Tudi vsi drugi so že na tleh.

Še nekaj vizualizacij

Še predno pospravim, je Primož že pri meni z avtom. Na pristanek pod Lijak, pobereva Mega in Duleta in gasa proti domu…

Danes napovedan spet dober sončen dan najprej z burjo v Vipavski, potem  JZ spodaj in (precej) SZ zgoraj. Inverzija na cca 600m, više gradient odličen, na Čavnu naj bi SV okoli 13h obrnil v JZ. Ko se z Erzom slišiva skoraj v en glas rečeva: Čaven (rezerva Lijak, Kovka pa imamo itak po zadnjih dneh dovolj, pa še vprašanje je, kdaj bo termika prevagala).

Pri Vidmarju rezerviram kombi za Čaven, Erzo razpiše Vrhniko ob 10.40. Na Železniški k Erzu še Vidic, Milan in jaz in gasa. Uki počaka Kastnerja in z njim na Unc, kjer naložita k Megu in Kočevarjevemu Martinu.

Pri Anji nas že čaka Jože s kombijem, zraven pa še Jasna s Klemnom. Med potjo smo napolnili Jožetov kombi še za drugo rundo. Iz našega drugega avta pride v prvo rundo kombija le Uki, Mega pa prepusti mesto Jasni in Klemnu – in gasa na Čaven.

Na startu krasen sonček in vse kristalno jasno, piha pa že močno z desne Z (v resnici je to najverjetneje zlivanje tistega SZ od zgoraj). Erzo pove drugi grupi, kakšna je situacija in zato se odločijo raje za na Kovk.

Takoj postavimo in v luft: Erzo, Jasna, Zoran, Milan, Dragan, Klemen in Uki.

V desno se nad polico najprej komaj kaj naprej guncajoče prebijam za Jasno (instrument mi pokaže tudi manj kot 10), potem me le začne dvigovati. Erzo spredaj že vrti višje; nekaj pred Hubljem zavrtiva še midva z Jasno. Po dveh obratih sem že na 1500, s tem, da SZ močno piha čez in odnaša nazaj (sploh Erza, ki je še višje je že odneslo za naju). Spomnim se na sliko napovedi vedno močnejšega SZ z višino in potisnem naprej proti vrhu Čavna. Erzo rine višji naprej bolj desno čez vrh, z Jasno sva bolj levo stran nad grebenom. Pa me (naju) samo požira, da ne moreš verjet (1,5 do 3,5).

Jasna se spravi okoli prvega skalnatega raza z vrha Čavna in mi izgine, jaz sem 100m nižje in se s 5-15 pomikam naprej še malo bolj v levo, da pridem okoli. Ko sem na 800, se mi zdi, da se mi drevesa spodaj bližajo hitreje, kot pa raz, okoli katerega moram (in za katerim pričakujem dviganje ?!)…

In odvijem v levo stran od pobočja… in ni več dilem, saj se po zavoju s 50+ odpeljem proti dolini.

Ko pospravljam, z zavistjo opazujem padala, ki se v višavah preganjajo sem in tja med Lijakom in Čavnom.

Ko v Ajdovščini štopam proti LJU, pa moram gledati še vso množico tistih nad Kovkom, ki se jim pridružujejo tudi oni, ki prihajajo z Lijaka (seveda so med njimi tudi naši s Čavna).

Še vizualizacije

Sem najprej mislil, da sem bil najnižji, ko sem se predal, pa potem doma po trackih vidim, da je Milan še nekaj m nižji zrinil okoli tega mojega nesojenega raza. Da ne omenjam Mega, ki je s Kovka priletel naokoli in pod Kucljem in Čavnom hodil praktično po drevju…

Danes napoved še malo boljša kot včeraj (še vedno JZ spodaj, več SZ zgoraj, inverzija na 800, zato pa sončno, brez pokrivanja). In Erzo že navsezgodaj razpiše zgodnji Kovk – bolje da čakamo na startu, kot da spet pokrije…

Ob 10.10 na Železniški v Sušov avto Mojca, Dule in Uki, midva z Erzom pa počakava zamujajočega Milana, ki mora za kazen spet peljati (v resnici se Erzu mudi nazaj, sicer bi on peljal…). V Logatcu poberemo še Mega in od zadaj na Kovk.

Proti pričakovanju – za praznični, dela prost dan – še malo ljudi (res smo pa uro prej, kot prejšnje dni). Piha lepo gor in takoj postavimo in v luft: Suša, Uki, Mega, Mojca, Zoran, Erzo, Dule, Milan.

Najprej malo tipam(o) okoli Podrte in ker se da pobrati v ozkih in razbitih stebrih, potegnem lepo nad grebenom naprej za Megom proti Hublju. Mojca medtem že pristane na uradnem.

Mega se nizek vrača pod Hubljem, ko sam zapeljem čez njegov vrh, pa me za njim hitro močno potunka pod greben. Obrnem. Nazaj mi gre vedno bolj dol, za robom sem že pošteno pod grebenom in se že dokaj curitveno nervozno pobiram, dokler le ne najdem močnejšega dviganja in se rešim nad greben. Mega je že prej tu nekje lepo pobral in porinil v Predmejo in naprej okoli Čavna proti Lijaku (to zvem(o) v resnici šele dosti kasneje).

Gore dole s popravki nazaj čez Podrto nad start in še eno rundo za Erzom in Duletom na Z. Sedaj mimo Hublja naprej, pa gre počasi (kljub vmesnim popravkom) generalno dol. Erzo in Dule obračata še nižja malo naprej, zato obrnem še sam in nazaj. Sedaj je bolj umirjeno kot prvo rundo (čeprav še živahno), tako da nekaj nad grebenom pridem do Podrte, kjer poskušam čim več nabrati. Pa mi kaj dosti čez 1050 ne gre, ko se zapeljem z Erzom proti Vipavi za Duletom, ki je nekaj pred nama.

Vidim ga, ko pod Plazom zavije okoli pobočja in se zapelje na pristanek k Fami (po nepotrebnem, saj je Fama danes zaprta…).

Erzo je nekaj metrov nad mano in z glajdom porine čez strelišče.

Jaz pa pristanem malo prej, nekaj za odcepom v Podrago.

Kmalu dobim štop do Fame in se pridružim Duletu. Erzo se s štopom sam že usmeri proti domu, kot je napovedal.

Uki je tudi poskušal na Čaven, pa zaključil v Ajdovščini.

S Planinškovim Janezom in njegovo ekipo po telefonu na dolgo in široko poskušava najti optimalno reševanje Milanovega avta (in Milanovega Kinga, ki se kot kralj sonči na klopci na Kovku), saj je Suša toplandal in sam rešil svoj avto, da bi pa še kdo od že dolgo prizemljenih članov jate razmišljal o tem, pa očitno ni za pričakovati…

Milan enkrat takrat pristane po zadnjih surovih km v divjini pred streliščem.

In Milan porabi še kar nekaj časa, da se prebije tudi on do Fame, od katere so medtem Suša, Mojca in Uki že sneli  Duleta in se odpeljali proti domu.

Ker Mega ne moreva locirati po elektroniki, na telefon se ne javlja in ga sedaj tudi po postaji z Milanom ne moreva priklicati, naju vseeno že malo skrbi, kje da je. Pa se končno le oglasi po telefonu, ravno ko se odklaplja od Kovka proti Nanosu; ko zve, da je naš avto še gori, obrne in toplanda (in se viteško odpove vsaj še 5+ dodatnim km).

Končno Planinškov šofer (Janez hvala za vso tvojo današnjo ponujeno in izpeljano logistično podporo) naju z Milanom prestavi od Fame k Anji, ki je vsaj odprta, tako da se z Milanom, v čakanju na Mega, še pošteno nabaševa z božičnimi picami…

Danes praktično enako kot včeraj (pa malo več JZ spodaj, SZ zgoraj in pokrivanje čez dan). Potrjena ekipa tudi skoraj enaka. Se najprej kombinirava z Erzom iz LJU, pa potem klasika – vsi na na Železniški: Štusej ata in sin, Vidičev Dragan, Erzo, Dule in Mojca, zamujajoči Milan in Berto. Erzo določi zamujajočega Milana za najinega šoferja; Dule in Mojca naložita Dragana in Berta, Štusa pa že prej naprej v Logatec, kjer naložita Mega in Razdrihovega Saša.

Od zadaj na start, kjer je že množica v nizkem startu. Ob prihodu še sije sonce in deluje, kot da bo za jadrati, ko postavljamo, že vse pokrito z gosto kopreno in prvi že curijo. Borimo se za mesta na startu: Erzo, Mega, Luka, Zoran, Dušan,…

Danes ne bom nabiral minut pod Podrto, ampak »preizkušal glajd«, saj se mi zdi, da danes malo bolje drži. Najprej skoraj v višini grebena okoli Podrte, ampak ker gre naprej počasi samo dol, pririnem le do polovice proti Hublju, potem potegnem krak poševno nazaj ven od starta in na pristanek.

Mega tudi že pospravlja.

Pa Mojca.

Tudi Dušan.

Pa Luka.

Luka in Mojca s Krištofom gor reševati avte. Vmes poberejo še Erza pri Zemonu.

Med mojim pospravljanjem pristanejo še ostali iz naše današnje jate.

Ko pride Erzo k Anji z Milanovim avtom, oba navijata še za drugo rundo. Priključi se še Dragan (sam se javim za zelo verjetnega šoferja). Ostali po bolj ali manj dolgem zastoju pri Anji nameravajo domov.

Ker na poti gor posije sonček, tudi jaz začenjam verjeti, da bo zdaj res bolje in še sam z robo na start. Med hojo je sedaj res malo več vetra, na startu pa enako (ampak bolje kot včeraj, ko je v drugi rundi že obračalo v hrbet).

Še nekaj jih gor postavlja in tudi mi štirje postavimo in v luft: Erzo, Milan, Zoran in Dragan.

Desno do Podrte in še malo naprej konkretno samo dol, zato obrnem in v direktni črti v Vipavo. Nad pumpo sem prenizek za doseg Fame, zato obrnem in potegnem nazaj pod Zemono.

Erzo je potisnil do uvoza Vipava.

Dragan pristane na uradnem.

Milan pa blizu cerkve pri Anji.

Tukaj bi sedaj moral biti Milanov drugi let, pa ga (še) ni objavil, ker on je frajer in leti samo najdaljše lete (v surovih km, ne pa po nekih logaritmih/algoritmih) dneva in ne zgublja časa z nezmagovitimi leti, oziroma jih ne leti, kot je evidentno 🙂 🙂 .

Rešijo me (nas) Kraševci Bojan in Gorazd, ki me pobereta in zapeljeta na vrh po Milanov avto. Pri Anji predam štafeto Milanu, ki naju z Draganom dostavi na Vrhniko, saj si je Erzo pomagal sam.