Ta nenehna burja / SV me že počasi ubija. Vsak dan bi šel nekam, pa cincam in na koncu nič… In danes ne morem več zdržati in grem na kakršnokoli krtino, samo da bom vsaj malo poskočil (seveda pa mora biti bela pika 🙂 …).

Tu okoli Gabrja sva bila nedavno tega z Milanom, pa je pihalo v hrbet. Ampak najprej na novo belo piko na drugi strani doline, pri vasici Hruševo.

Seveda je to spet eden tistih Erzovih položnih travnikov (ampak vsaj terasast ni). Na srečo pa ni veliko snega (ki je v mrazu res lepo suh). Piha malce z leve. Postavim in ga lepo dvignem, ampak po hribu dol sem le kak m nad tlemi in se zadeva hitro zaključi (70m).

Zoranov prvi poskus

Naberem in grem še enkrat gor. Sedaj čakam, dokler ne pihne bolj konkretno gor. V drugo me lepo dvigne in se zapeljem do ravnice spodaj, kjer pa vseeno kmalu stopim na tla (150m).

Drugi poskus

Naberem in gor do LCja.

Sem upal, da se bodo danes uresničile napovedi in bo danes še boljši dan, kot včeraj. In še preden zjutraj pogledam sveže podatke, me že kliče Dule, da danes bi pa najbrž bilo za kaj daljšega z izhodiščem na Lijaku…

Ko preverim, se lahko samo strinjam in že vidim Kurirčka z morebitno 100tko (če le ne bo preveč vetra na Nanosu za nazaj…). Skličem zbor za 10.45 na Vrhniki, kjer se naberemo: Poje, Erzo, Dule, Milan, na Uncu pa bosta počakala še Mega in Jean. Samov kombi je že rezerviran za 11.30 pri Anji (za Lijak). Jožetu se spet mudi nazaj (deadline je 16.00 od Anje nazaj), vendar z Erzom vseeno prisedeva (bomo že nekako rešili za nazaj), na Uncu naložimo še Mega in gasa dol. Milan in Dule naložita Jeana.

Ker ima očitno podobne ideje še veliko drugih, je pri Anji poleg Sama tudi že Vidmarjev Jože. Oba kombija sta hitro polna, mi moramo počakati le še našo drugo trojico, ki zamuja…

Samo nas odloži na startu, kjer že lepo piha in se jih že nekaj pripravlja. Še mi se začnemo. Kmalu so prvi v luftu, potem pa tudi mi: Jože, Jean, Erzo, Zoran, Mega, Milan, Dule.

V rob še ne dela (v bistvu je kar močan Z, termika pa še razbita), tako da se kar malo pomatram, dokler ne naberem dovolj za naprej. Pri Vojašnici in na Zmajarski popravim in naprej na Čaven, kjer naberem na 1400. Naprej, na Kuclju in dalje po grebenu pa, razen razmetavanja, ne dobim nobenega poštenega dviganja. Upam na polico pod Modrasovcem, pa je toliko vetra, da me bolj ali manj splakne s 1100 s 60+ s police proti Lokavcu (padem v rotorje za Modrasovcem v lep rodeo, pa še enkrat me konkretno sklofa…). S 550 se za Lokavcem že vidim na tleh, pa vseeno rinem pod Hubelj.

Do konca sploh ne vem, da je Erzo točno takrat pristajal v Lokavcu.

Erzov let

Erzov Komentar leta:Sem se ustrašil, me je splaknilo s Čavna in sem se samo še odmaknil in ko sem gledal Pojeta in Zariča v pobočju, mi ni blo videt lepo. [15.1.2019 14:00]
Sašo Grčar : Všeček za to, da priznaš… in da pristaneš, ko ni več “apetitlih”… v zraku naj bi uživali in ne obratno …vsaj jaz… [15.1.2019 16:37]
Jože Molek : Staraš se  [15.1.2019 18:43]
Sašo Golob : Pošteno napisano. [15.1.2019 19:33]
Turčin – Alojz Turk : Si prišel tudi ti na vrsto za limanje na smolo. Se je tudi meni videlo malce ‘neestetsko’, ko sem na trimu letel 70km/h mimo Modrasovca v požiralnik. [15.1.2019 21:11]

Uro kasneje pa tu blizu tudi Milan.

Milanov let

Pod Hubljem pa mi le začne počasi grabiti, pa vedno močneje in potem sem ekspresno na 1400. S Hublja se peljem občasno v dviganju kar naravnost zunaj proti Vipavi in nad Plazom že spet konkretno dviguje, tako da sem kmalu mimo Table. Samo vozimo se naprej, ne da bi bilo treba vrteti (enkrat počasneje, drugič hitreje).

Pred Hieronimom mi Naviter spet pokaže 50+ in vidim, da se jih nekaj kar matra od Antene nazaj. Zato na Hieronimu obrnem.

Nazaj se spet samo peljemo (najprej naprej le okoli 15, 20). Pri Lovski me prehiti Mega. Desno od Vipave še nabereva in čez na Kovk (Mega že izgine proti Hublju). Pod Podrto priklopim in potem gre spet samo gor (pa počasi v močan JZ, Z). Do Predmeje in obrat in spet kmalu na 1200 na Hublju, pred Podrto pa spet čez.

Mega javi, da ima dovolj in gre pristati k Anji.

Megov let

Zdaj gre čez Vipavo še višje in lepše, žal pa gre tudi sonce že proti obzorju. Na Nanosu je občutno manj vetra kot prvo rundo, vendar vseeno obrnem pri Hieronimu, saj sem od 100tke pri sebi že odstopil (počasi je konec dneva in tudi pošteno trd sem že…) in računam samo še nazaj do Anje.

Takrat enkrat okoli 16h pristane Poje na Razdrtem (ker se mu zelo mudi za nazaj), saj so skrb za njegov avto pri Anji očitno prevzeli ostali, ki so ga potem tudi pobrali spotoma.

Jožetov let

Pa pri Tabli pa tako lepo drži, da se kar peljem čez (za Turčinom in Mickom) in spet priklopim Kovk. Peljem se skoraj do Predmeje, kjer se mi po obratu 4-ta stranica ustavi pri 94,7 in potem se v mraku samo še peljem zunaj direkt na pristanek (seveda brez upoštevanja teh zadnjih odletenih kilometrov).

Zoranov let

Pospravljam že skoraj v temi. Ker so naši že vsi doma, me rešita Dragan V. in Turčin, saj je Pirševo mesto v Draganovem avtu prazno (ker je on prevzel moje mesto pri Pojetu 🙂 )

Dule je pristal pri Anji.

Duletov let

Jean pa seveda izpolnil cilj in odkljukal 100tko.

Jeanov let

Od prvega Hublja naprej je bil lepši del letenja, saj je bilo samo še uživaško letenje (če odštejemo ohlajanje…) brez pretiranega dela.

Še vizualizacija

Danes napovedan nek SZ (sploh više), na Primorskem pa naj bi veter kar nekaj obračal čez dan (Parapente), pa tudi dejanski gradient ni preveč dober. Ker pa naj bi bilo na Primorskem največ sončka, me seveda vleče tja.

Ko Kovk obrne na JZ (Lijak me preveč ne vleče), kar skličem zbor za 11.30 na Železniški, čeprav so dvomi. Poje potrdi in zaradi popoldanskih zemeljskih obveznosti odpelje kar s svojim avtom do Unca, kjer naloži Jeana. Jaz pa v LCja naložim še Duleta in Milana in dol do Anje.

Čaven v veliki bazi in drugje naokoli nekaj bazic. Prisedeta še Jože in Jean in gor.

Na startu piha idealno 4/6 JZ (le malo sunkovito na momente) in smo sami, čeprav je nekaj posameznikov že v višavah. Takoj postavimo in v luft: Poje, Jean, Milan, Zoran in Dule.

V začetku se moram kar malo pomatrati, da poberem na Podrti (bolj ozka in sunkovita dviganja), ko pa sem enkrat nad grebenom, je vse lažje. Bolj živahno do Hublja in potem do Predmeje bolj umirjeno. Nazaj proti Hublju že lepo dviguje in z lepo višino do starta, kjer jih je pa sedaj kar nekaj v pripravi.

Obrnem in še enkrat podobno do Predmeje. Sedaj me iz kota nazaj že bolj ustavlja veter (15-20), potem pa lepo dvigne, da pridem do Hublja brez pobiranja na 1100. Jean daleč zunaj poskuša direkt čez na Čaven, Poje javlja, da je toplandal (se mu že mudi domov) in že rešuje LCja.

Pojetov let

Kovk in Col zadaj sta temno pokrita, tudi Nanos je pri Anteni v bazi, Z del pa tudi ves v temini. Zato se s Hublja odpeljem kar zunaj v smeri Podnanosa (dokler bo šlo). Pa kar gre in gre in drži in pred Vipavo celo začne lepo dvigovati. Ves čas vozim kar zunaj. Ko preletim Podnanos in se dolina začne ožiti, pa začne močneje dvigovati (baze zadaj nad grebenom vlečejo).

Žal nikogar ne vidim, zato obrnem in se usmerim proti Z nad AC. Najprej mislim, da bom pristal pred Vipavo, pa kar drži, tako da  z lepo višino preletim Anjo in pristanek in potem nazaj in počasi na tla.

Zoranov let

Zraven mene pospravlja Dule.

Duletov let

Jean in Milan pa še kar vozita nad grebenom Kovka.

Sedaj je situacija že veliko lepša kot prej, temne pokritosti skoraj ni več. Milan se odpelje še enkrat čez Vipavo in pristane v Podnanosu.

Milanov let

Jean pa na Tablo in naprej ob grebenu in do Razdrtega.

Jeanov danes najdaljši

Z Duletom pobereva Milana v Podnanosu in še Jeana v Razdrtem in domov…

Dosti več, kot sem pričakoval od današnjega dne, pa še več bi bilo, če bi bil bolj vztrajen (in ne bi bil okoli Nanosa ravno v najslabšem trenutku…)

Še vizualizacija

Danes je napoved za lepo letenje (čeprav inverzija, z jačanjem JZ popoldne), ampak jaz ostajam v lokalnih vodah.

Ker se že zjutraj obeta lep sončen dan, se z Alenko odločiva za izlet na Rakitno. Na jezeru množica drsalcev (kljub Štusevi info v petek, kako je površina posuta in neuporabna…), mraz primeren. Midva pa naprej v smeri Cerknice in po gozdni cesti do starta (novega).

Nazadnje sem (smo) bil(i) tu na starem startu v neugodno močnem Z (pred 10 leti?) in od takrat je to moja neizpolnjena želja. Sem se bal, da bo tudi danes že močno, pa je idealno, mogoče še malo premalo.

Zato postavim Rooka in v tangice (si ne obetam jadranja).

Lepo ga dvignem in stopim v zrak za robom. Na desni celo malo zapiska in naberem nekaj metrov,

nazaj do starta in še malo dalje,

potem pa spet do raza

in v počasnem curjenju proti Borovnici. Sem upal, da bo osončena Planina nad Borovnico še kaj dala, zato se tesno držim pobočja, pa gre samo dol. Na vogalu me veter (ki piha noter v dolino proti Zabočevem) še dodatno ustavi, tako da pristanem na velikem travniku med progo in potokom pred glavno cesto.

Zoranov let

Po 10 letih sem končno odletel ta lep start in seveda sem vesel kot radio. Novnov !! Zdaj pa se kdaj spomladi ali poleti na prelet 🙂 .

Danes napovedan še lepši dan (še vedno pa S, SV, pa krasen gradient in precej sonca). Po Draganovi vzpodbudi Erza, rata panika in Erzo skliče zbor za 10.45 na Železniški in takoj je jasno, da Kovk ali Čaven odpadeta (vztraja SV; med vožnjo že odpovem rezerviranega Sama).

Na Železniški se zberemo: Štusov Dušan s šoferjem, pa Suša, Erzo, Vidic, Milan in Dule. Z Erzom in Draganom se zbašemo k Štusu. Milan naloži Suša in Duleta, Jean s Planine v svoji režiji.

Mi kar po stari cesti (brez vinjete) in čez Podkraj in Col dol pod Lijak po lokalnih cestah – in takoj gor na parking. Odšetamo dol na start, kjer je prva Hermanova runda že v pripravi. Začnemo postavljati tudi mi (jaz II.klasa z Mentorjem 3 – zimska/blatna varianta), ko pride že druga Hermanova runda z Jeanom, Milanom, Duletom in Sušem.

Startam takoj za Erzom z delno odpetim kokonom in instrumenti. Šele ko naberem do 1200 in se zapeljem proti Zmajarski kar bolj zunaj za Erzom, se uspem do konca zrihtati kot je treba. Okoli Zmajarske popravim do 1400 in naprej čez Skret in mimo Čavna skoraj do Kuclja. Tu me na 1500 SV kar gunca, tako da počasi obrnem in nazaj do Lijaka in čez Danijela nad Škabrijel.

Tu se kar nekaj časa matram, pa nikakor ne morem lepo pobrati, medtem, ko se Erzo že odpelje čez Sočo na Sabotin, Dragan se ves visok vrača nazaj na Lijak, Milan pa v višavah nad mano vozi sem in tja…

Končno se prigrebem do 1100 in potem do Lijaka in še enkrat mimo Zmajarske, Skreta in Čavna. Obrnem približno nekje tam kot prvič (naprej me v tem splakujočem SV spet ne vleče, čeprav kakšnega padalca vidim že pred Modrasovcem).

Nazaj, čez Lijak še enkrat do Škabrijela in do Lijaka in na pristanek.

Zoranov let

Zraven mene zadovoljen pospravlja Dušan.

Dušanov let

Suša je po opravljenih akrobacijah v svoji režiji že odšel. Jean je tudi že pristal in odšel na drsanje po Cerkniškem jezeru. Dule je tudi že nekaj časa na tleh

in je odšel po Milana, ki je scuril pri pumpi malo naprej.

Milanov let

Ko prideta na pristanek, se jima kar pridružim proti LJU, medtem ko Dušan s šoferjem Marjanom čaka, da pristane še Dragan.

Draganov let


Draganov Komentar leta:Tokrat je vreme služilo točno po napovedi. Dobro da sem prvo vračanje od Sabotina pobral skoraj iz tal, ker se je potem naredilo nescurljivo letenje. Me je zeblo pa sem stisnil zobe, ker se mi je zdelo da je dan za izkoristit. Prezebel in zadovoljem na koncu! Stara cota še vedno dobro služi! [11.1.2019 20:59]
Pavel Kante : Noge pa očitno ne več,ko si na pristanek prletu kot kepa. Prmrznu? [12.1.2019 06:57]

In seveda Erzo.

Erzov let


Erzov Komentar leta:Z dolžnim spoštovanjem: zimski padalski aksiom: bolj kot scuriš ali manj ur kot odletiš, bolj na tleh razlagaš o mrazu in prezeblih prstih, ko je odleteno več debata o mrazu ni pomembna. (Ker so o mrazu vse povedali oni prej ali ker jih ni zeblo?) [12.1.2019 09:27]
Tomaz Crnigoj : Bravo. [11.1.2019 21:29]

Še vizualizacija naših letov: