Padalska jata

Podobno kot včeraj s SZ,S, z nekaj manj napovedane termike in vetra in malce slabšim gradientom. Vendar kaj drugega kot Lijak ne vidimo (sam bi sicer za spremembo šel uživat/drajsat na Socerb, pa drugih to preveč ne zanima…).

Milana poberem na Železniški (ob kibiciranju Erza, ki se je po dolgi odsotnosti le vrnil – v službo), Jeana na Uncu, Mega pa je do zadnjega upal, da se bo priključil, pa na koncu odpovedal.

S Hermanom v drugi rundi gor (ker je na Kovku že J, večina sopotnikov razmišlja, da je pa danes v planu Kurirček). Prva runda je že večinoma v luftu in že lepo visoko. Mi takoj postavimo in v luft: Jean, Zoran in Milan.

Takoj poberemo in proti Zmajarski. Kljub napovedanim podobnim pogojem, mi je danes bistveno drugače/slabše: razen nad Lijakom, kjer so krasna dviganja, naprej bolj razbito, nižje višine in predvsem je bistveno bolj čutiti SZ (čeprav je šibkejši kot včeraj). Ob grebenu kar zliva čez, mešanje s termiko iz doline (kjer lepo polaga dime od JZ) pa da precej dodatnega razmetavanja. Rinem le za ovinek Skreta do naslednjega raza, potem pa nazaj, saj se mi zdi, da bi bilo nadaljevanje enosmerno (Jean se odpelje naprej).

Z Milanom večinoma skupaj vrtiva in pobirava. Nazaj na Lijak in čez Danijel na Škabrijel, kjer pa me zelo zaustavlja (SZ ali JZ ?) in predvsem zgubljam. Na Škabrijelu ne najdem nobenega poštenega dviganja in nizek obrnem, tako da sem na Danijelu že kritično nizek. Pa le nekaj najdem in se spajsam nad vrh in na Lijak, kjer pa spet lepo nad greben do 1000. Spet z Milanom blizu skupaj do Zmajarske in za rob, kot prej in nazaj.

Ko v drugo peljem z Lijaka na Danijela, sem zelo nizek pod vrhom (Danijela), pa najdem dviganje, ki me odlifta na 1000, tako da porinem naprej skoraj do Škabrijela in nazaj na pristanek.

Milanu ne uspe čisto nazaj, zato ga poberem pri pumpi in domov…

Jean pa je odpeljal Kurirčka in potegnil do Šembij …

Že včeraj z Manco ob neuspešnem obiskovanju koprskih startov ugotavljava, da bo danes po napovedi (S, SZ, z višino bo naraščal) najverjetneje Lijak (premlevava Parapente in Aladina in…).

In res zjutraj dejanski podatki pokažejo, da je to najbolj smiselna izbira (pa še res lep gradient). Mega je za, Milan ne verjame, Jean pa je na meji. Tako na Uncu sam presedem k Megu in do Ajdovščine in nazaj do Anje (za logistiko, če bomo do sem prileteli…), kamor pride še Manca iz toplih krajev. Naloživa se k njej in pod Lijak. Vmes se oglasi tudi Milan, da prihaja z Duletom, pa še Jean se bo priključil.

S Hermanom gor in takoj začnemo postavljati. Tudi Nevidni se nam je priključil v kombiju. V luft Zoran, Manca in Mega in potem z naslednjo Hermanovo skupino še zamudniki Jean, Milan in Dule .

V zraku pomladansko, saj gradient dela svoje kljub rahli kopreni. Do Zmajarske, kjer naberem čez 1500 in bolj zunaj na Čaven. Više je čutiti SZ, čeprav ne tako, kot ga napeto (vsi) pričakujem(o). Najprej že skoraj obrnem na Čavnu, pa me dohiti Mega in vrtiva in pobirava skupaj in greva naprej do Modrasovca. Mega odsvetuje naprej, zato nazaj jadram ves čas lepo visoko med 1300 in 1600. Sam vozim tudi bolj stran od grebena, saj lepo drži. Pri Vojašnici se ločiva, saj Mega nabere čez 2000 in se odpelje nazaj proti Lokvam.

Sam pa standarno z lepo višino čez start na Danijela in do Škabrijela. Tu končno prvič sam najdem res lepo dviganje, tako da brez skrbi pridem spet nazaj nad start in v drugo rundo proti Zmajarski.

Manca je po urci uživanja pristala in odšla spet v tople kraje. Pa tudi Dule je že na tleh.

Drugo rundo se mimo Skreta peljem precej niže (okoli 1000) in obrnem nekaj pred Kucljem.

Ko sem že spet na Lijaku, Mega sporoči, da pristaja (ga že pošteno zebe).

Nekaj za njim pristane tudi Jean.

Sam pa se zapeljem še enkrat do Škabrijela in se na koncu s 600m zaletavam v Z (bolj kot v SZ, ki je više), dokler se mi še zdi, da bom brez težav prišel nazaj. Obrnem in se mimo Danijela zapeljem na pristanek.

Malo za mano pristane še Milan.

Mega s Cimermanovo pomočjo reši svoj avto pri Anji in nas počaka v vipavski Fami, kjer se mu pridružimo še ostali štirje na zaključno druženje. Zelo zadovoljni kar vsi po vrsti!

Še vizualizacija naših letov

Za danes pa napovedan res sončen dan (pred nekajdnevnim poslabšanjem) z dopoldanskim obračanjem na JZ (gradient spet ni najboljši, pa JZ bo jačal, sploh z višino), jutri močan JZ in že dež…

Eni že zarana lobirajo za Kovk (kar bo po moje premočno), sam pa predvidevam, da bo na Lijaku preostanek SLO (pa še tekma je…). Zato me tja preveč ne mika, sploh, ker mi okoli Buzeta kaže Parapente še malo boljše termične pogoje. In sem odločen za Buzet, v čemer sva si soglasna z Ukijem. Jean je tudi izključno za Buzet. Manca (ki je trenutno na sončku v Izoli) bi se tudi udeležila akcije. Še Jasna se javi – da bi šla na Buzet.

In na Železniški se dobimo: Uki, Dule, Milan, Jasna in Iskra. Milan in Dule cincata in bi šla raje na Lijak, tako da se z Jasno in Ukijem z LCjem odpeljemo do Unca, kjer naložimo še Mega in Jeana. Med potjo se tudi preostali trije odločijo za Buzet. V Rižani nas čaka Manca in Mega ji gre do Buzeta delati družbo. Od zadaj na mejo, kjer kot edini trije avti kar nekaj časa čakamo, da nas spustijo čez.

Na startu že gužva. Nekaj SLO, večinoma CRO (celo šola iz ZG). Še celjska ekipa (Unuk, Gošte in Jošt) je kmalu tukaj, ko so prej med potjo izvedeli za našo izbiro…

Najprej spustimo avte v dolino (Manca, Iskra, Unuk) in nazaj gor z LCjem. Piha sunkovit JZ, občasno močan in malo zmešan. Začnemo postavljati v gnečo med večinoma atraktivnimi starti. Tudi Rabič pride. V luft Jean, Jasna, Uki, Mega in jaz (tudi atraktivno) in potem še Iskra, medtem ko se Manca, Milan in Dule odločijo počakati na manj vetra, saj le ta vedno bolj narašča.

V zraku močna dviganja in prvi so že v višavah. Večinoma se od ovinka pri progi na platoju že vračajo nazaj in naprej proti Raspadalici. Tudi sam zrinem najprej do Jačemice, tu naberem in nazaj zelo zabremzano zgubljam do starta, tu spet v višave in proti Raspadalici. Uki se že vrača in sporoča, da ga Z nazaj zelo zaustavlja. Nekaj visokih je že naprej proti Roču in dalje (Jean, Jasna, Rabič,…). Nekaj za Raspadalico obrnem in sprva gre nazaj res počasi. Potem pa spet dviganje v višave (ki so pri meni okoli 1000, nekateri so lepo višji), do starta in do Jačemice v drugo rundo.

je veter že bolj enakomeren in manj sunkovita dviganja, Mega v vračanju s Tičarije vrti in nabira nad Buzetom. Manca javi, da odhaja v Izolo in da mi bo spustila LCja dol, Dule in Milan še čakata.

Spet do Raspadalice in nazaj čez start v kot. Ko spet naberem v kotu pri Jačemici, me mika da bi se kar odpeljal proti Kviriku (Uki je že bil danes na njem) in naprej, dokler gre. Pa se spomnim, da bi lahko kdo imel z LCjem na meji težave (spet sindrom avta) in rajši obrnem nazaj nad start (in v »prazno« (ne)nabiram km) in samo še uživam v jadranju. Mega toplanda.

Ko zve, da je LC že rešen, še enkrat starta za v dolino, takrat pa odletita tudi Milan in Dule. Zapeljem se daleč ven nad Buzet in hočem z lepo višino do Mluna (saj me bodo pobrali), pa so tam sama »riževa polja«, tako da obrnem in pristanem pri gradbeni štacuni ob avtih.

Gošte že pospravlja na travniku. Med letom je tudi fotkal.

Nekaj za mano pristane Uki.

Potem še Franček in Mega. Pospravimo.

Uki se z Iskrinim avtom (ki ga ravno pripelje dol Jošt) odpelje po lastnika.

Midva z Megom pa malo niže do krožišča, kjer je ravno pristala Jasna, ki je med letom tudi obilno fotkala

Jean že pipka za mojo lokacija skoraj iz Gračišča, do kamor je potegnil. Tudi on je naredil nekaj slik v zraku

Ko pristane malo kasneje še Rabič, je Uki že nazaj z Iskro. LC ekipa se naloži in zapelje Rabiča gor po njegov kombi, medtem ko Iskra še čaka, da se Dule in Milan naveličata jadranja. Ko odložimo Rabiča, se ta hoče oddolžiti s svojim grozdnim izdelkom in že smo v njegovem vikendu. Tu ugotovim, da Dule in Milan nista pristala pod mejnim prehodom, kot je Iskri javil Milan, ampak na Movraški vali.

Preusmerim Iskro, ki se mora vrniti nazaj v Buzet in gor in od zadaj v Movraž.

Ko se ločimo od Rabičevega vina, spet čakamo od zadaj na mejnem prehodu in šele v mraku pridemo do Jeana v Gračišče. Ko smo še skoraj v Rižani, pa Jean ugotovi, da je izgubil instrumente. Neuspešno poskušamo zadevo rešiti s pomočjo naše druge trojice, ki se ravno pelje mimo Gračišča. Nato pa sami nazaj gor in v soju telefonov in žarometov v iskanje. Jean uspešno najde izgubljeno in proti domu, več kot zadovoljni z današnjim dnem in svojo odločitvijo, ki nam je vrhunska (čeprav so na Lijaku padale 100tke).

Še vizualizacija letov

SV in burja danes jenjavata in napovedan je še kar v redu dan (razen, da napovedana in zjutraj izmerjena termika ni ravno najboljša), tako da danes seveda Primorska. In ker je na Kovku zjutraj še kar nekaj burje, seveda Lijak.

Razpošljem zborni SMS in na Železniški se zberemo Dule, Štusov Luka z atom Dušanom, Milan in jaz. Še Mega moramo pobrati na Uncu (Jeana ni pritegnilo) zato z dvemi avti.

Z Lukom naloživa Mega v LCja, medtem ko ostali trije že brzijo dol v Milanovem avtu. Ker so pred nami, ujamejo en Hermanov prevoz prej, medtem, ko se zamudniki nabiramo spodaj za drugi (še Mojca in Damjan popestrita čakanje).

Na štartu prvi že v luft, naši trije predhodniki obotavljaje postavljajo. Še mi hitro postavimo in bolj ali manj hkrati odletimo.

V začetku močna in ostra dviganja. Do Zmajarske in mimo Skreta do Čavna živahno gore-dole. Tu naberem do 1200, vendar trenutno ni nobenega naprej (pa burja na Kovku, pa tudi tu je više čutiti V in… pač obrnem in nazaj do starta in čez Danijela z malo popravljanja na Škabrijel. Tu sem pod vrhom in nazaj grede me V tako ustavlja, da se že pripravljam z 350 na pristanek pod Danijelom. Pa se grebem in matram in vrtim in spajsam nad vrh in potem gre še kar gor vedno lepše in s 1000 se odpeljem naprej nad Lijak in dalje v drugo rundo.

Druga runda je bolj umirjena in tudi više pobiram. Dule javlja, da ima dosti tega guncanja in da gre dol.

Na Čavnu spet obrnem (zdaj sindrom avta – LC je pod Lijakom), nazaj čez start preko Danijela še enkrat do Škabrijela in nazaj na pristanek.

Tudi Dušan pospravlja, Milan pa je že nekaj časa na tleh.

Mega in Luka pa sta še v zraku in potegneta na Kovk (ki ima že JZ) in skoraj do Vipave, kjer ju kmalu poberem.

Še vizualizacija letov

Vetrovno enako kot včeraj, le da je danes čez vso SLO šajba brez oblačka. Zjutraj Dule in Milan sicer razmišljata o Dobrovljah (se mi zdi, da bi danes znalo biti dosti bolje kot včeraj), vendar imam dopoldne zemeljske obveznosti čez Ljubelj, pa računam na kakšne projekte na Gorenjskem nazaj grede.

Pa se na povratku slišiva z Milanom, ki bi se skombiniral z mano na Gozdu.

Na pristanku, kjer čakam Milana je delovno, saj je pretikanje in prestavljanje štrikcev na prototipih v polnem teku (777 je prestavil delovno mesto na Gozd že včeraj, saj vetrna situacija ne dovoljuje terenskih del v Vipavski). V zraku doslej bila le Valiča (tudi s tandemsko obtežbo Matjaža), drugih zaenkrat ni. Baje da je v zraku super in se da že lepo jadrati (čeprav sem glede na S 5/8+ na Kriški malo skeptičen…).

Z Milanom spodaj še malo mencava, saj S na Kriški ne jenjava, potem se z LCjem le zapeljeva gor. Tudi na startu je delovno (ker je Kurnikov Jure sredi obsežnih gradbenih del…). 777 je že ponovno gor in Valiča že postavljata in startujeta in res kar nabirata zunaj pred startom (zdaj je tandemska obtežba Slamič).

Midva pa sediva in gledava in čakava na bolj stabilne pogoje (občasno butne gor termika, pa vetrnica stoji, pa pihne od zadaj s Kriške, pa malo z leve, malo z desne). Skoraj uro čakava, da se nama zazdi, da je le več vetra gor po startu kot ostalo. Potem še lokalna sonda (sicer šef Juretovih gradbenih delavcev) zaključi današnji šiht in odleti s padalom s šihta in tudi kar vrti okoli starta in se tudi že dvigne nekaj nad (močna inverzija zjutraj izmerjena na okoli 1100).

In postaviva še midva in v luft jaz in malo za mano še Milan. Kmalu so v naslednji startni rundi tudi še Valiči & Co. In potem še nekaj lokalnih popoldancev.

Dviganja so ostra in močna, da se pobrati tudi če si že nizek, pa zunaj tudi. Generalno mi je razrukano in cilj mi je predvsem napolniti uro, saj za prelete danes ne bo. Nekajkrat sem sicer nad inverzijo in više je že čutiti S veter, ki tolče čez (na Storžiču ves čas snežne zastave čez vrh na našo stran), tako da dosti čez 1200 ne rinem.

Ko se ura napolni, Milan javi, da je pristal.

Jaz pa se z višine 1200 zapeljem s 55+ proti Z in bi rinil dokler gre, pa se z Milanom ne moreva sporazumeti po postaji, tako da obrnem in pristanem na uradnem.

Pospraviva in še gor po LCja in razlaz…