Padalska jata

Danes veter obrne na JZ, inverzija pa še vedno kar močna okoli 1100. Erzo skliče zbor ob 10.40 za Kovk ali Lijak.

Ker je Milan nevozen, ga poberem v Podpeči in na Železniško, kjer se priključita v LCju še Erzo in Dule. Na Kalcah pa še Jean in od zadaj na Kovk in na start.

Nekaj zmajarjev iz Avstrije že sestavlja svoje stroje, kar se padalcev tiče, pa poleg nas na startu še Igor in grupa Štajercev Kondor Radeče. Piha že lepo gor in takoj postavimo. V luft med ostalimi Jean, Erzo, Zoran, Milan in Dule.

Na Podrti navrtim do 1100 in za Jeanom in Erzom. Na Hublju popravim, na Otlici navijem nekaj čez 1200, naprej proti Predmeji pa potonem in vso trdo pridobljeno varno višino izgubim. Jean je že čez v pobočju Čavna, tudi Erzo ob vračanju in popravljanju gre čez (kot tudi ostali), sam pa nikakor ne morem spet toliko (koliko?) pobrati, da bi si upal naprej (najbolj me seveda moti, da nizek ne pridem iz kota ven do prvih pristankov…).

Zato nazaj (za Milanom) čez Hubelj proti startu, tu spet naberem čez 1200 in še enkrat proti Predmeji. Nazaj na start. Dule javi, da je pristal v Vipavi.

Nekaj za njim v tistih koncih pristane tudi Milan.

Jaz pa S Podrte s 1100 čez Vipavo za Jeanom (ki se je že pripeljal nazaj z Lijaka) za Plaz in naprej pod Tablo. Tu sem pod grebenom in imam pravi rodeo v teh skalnih grapah, dokler se na Šentviški le ne spravim spet nad greben in naprej do Hieronima po makadamu.

Tu obrnem in počasi guncajoče nazaj (ob srečanju z Erzom in Kantetom) do Table in z nekaj popravljanja do Vrhpolja. Z 900 se odpeljem čez in čeprav kar drži, pridem prenizek nad Budanje, tako da v širokem loku (da še naberem nekaj 100 m) zapeljem na pristanek.

Nekaj za mano pristane Erzo.

Jean pa z Nanosa priklopi Kovk, pa je v prvem prehodu premočno za toplandat, zato potegne do Predmeje in nazaj. Sedaj mu toplandanju uspe, saj se je situacija na Kovku medtem že malo umirila.

Ko pride k nama na pristanek, se zbaševa z Erzom v LCja in do Fame, kjer poberemo še Milana in Duleta in domov.

Še vizualizacija:

Za danes naj bi se že dopoldne SV umiril in niže prevladala termika z J, JZ. Smo včeraj razmišljali celo o Kaninu, pa je zjutraj jasno, da nima smisla: šibka termika, močna inverzija, veter tudi po smeri ni OK. Seveda je (skoraj) najbolj ziher Lijak, ampak meni res ni. Interesentov je za danes kar nekaj, pa na srečo nihče preveč ne forsira Lijak. Sam preferiram Buzet in še Grimšič navija za in še Uki (ki sicer ne more zraven) pove, da bo to prava izbira in smo zmenjeni.

10.30 Vrhnika. Z Duletom k Erzu in do Unca, kjer se priključi še Mega. Grimšič in Štusov Dušan s civilistom-šoferjem za nami. Še Kočevarjev Martin je najprej za zraven, pa se potem odloči s Sernelom za Lijak. Od zadaj (spet čakamo na meji) na Buzet, kjer sicer piha gor, vendar je občasno skoraj brezveterje. Rabičev Jožef je tudi že za startom v pripravi.

Takoj postavimo in v luft, ko kaj pihne, da je možno odleteti: Erzo, Rabič, jaz, Mega in ostali.

Erzo in Rabič sta malo desno od starta hitro nabrala in se že peljeta proti Raspadalici, ko se jaz pobiram še iznad proge. Pa le dobim razgonjeno dviganje in za njima. Povsod je kar močno čutiti S, SZ, ki tudi v dolini na tleh polaga dime skoraj vodoravno. Do Raspadalice sem hitro (tudi 50+). Ko vidim Erza in Rabiča nizko, kako se nizka odnašata z vetrom naprej proti Roču (Erzo sicer začne spet močno pobirati), se obrnem nazaj in se zaletim v kontra veter. Mi gre 10, 15,12,25,14,… in komaj rinem ob robu nazaj proti startu. Sprva zacurim pod greben in zgubljam in pridem celo pod železniško postajo. Pa tam, že nizko nad drevjem, le nekaj najdem in se počasi spajsam spet nad greben, medtem ko zadovoljno opazujem Mega, ki se bori še niže in bo garantirano scuril …

Ko sem spet nad grebenom me občasno nagoni v luft in zgunca, ampak do starta nazaj le pririnem. Vidim Dušana, kako se pelje direkt ven nad dolino, tam še nekaj vrti in potem pristane blizu glavne ceste.  

Ko pa sam poskušam spet malo nabrati pred startom, me odplakne stran in dol in … se mi res ne da več boriti v tem makadamu in se zapeljem na travnik pri rondoju.

Malo za mano se pripelje skoraj naravnost s starta Simon.

In potem še nad nami vrti Mega (hudič sploh ni scuril…) in pristane zraven.

Malo za njim pa še Dule, ki se je po m boril proti vetru od Raspadalice do sem.

Pokliče Erzo tam nekje od Roča, kjer sta z Rabičem sedla na tla.

Šofer ju že rešuje, pridejo mimo nas, ko pospravljamo (v bistvu pospravlja edino še Dule 🙂 ) in potem še nekaj časa čakamo, da Erzo končno pride od zgoraj (=Rabičevega vinčka) po nas.

Tako razgonjenega Buzeta še ne pomnim…

Še vizualizacija

Ko smo spet v SLO, Erzo že sprašuje, kam bi še šli. Simon je šel po sina v šolo pod Lijak in z Dušanom računata še na Lijak in seveda mi ne moremo kar končati. In ker je Socerb na poti in so malo prej nekateri tam pristajali po uri in več jadranja, zavijemo tja še mi.

Na prazen start pripešačimo, ko je sonce že nizko (16.15) in piha že skoraj nula in precej z desne. Dule se je javil za šoferja, tako da ni skrbi z logistiko.

Takoj postavimo in v luft s  startom naprej Erzo, Mega rikverc komaj spelje in jaz tudi naprej.

V bistvu se samo zapeljemo v desno pod starim startom do Glinščice (kdo rine najdlje se ve) in v loku nazaj na pristanek, kjer imajo Italijani zaključne debate po uspešnem letenju (ki smo ga mi zamudili).

Seveda je tu tudi nono Tulio, pa Sandro,…

Danes pa spet močnejši SV (burja na Primorskem) in ker ne najdem(o) nič drugega, seveda na Lijak (imam sicer idejo za Dobrovlje, pa ne upam forsirat -> ampak zvečer se pokaže, da so tam tudi jadrali in bi bilo bolje, da šel tja, kot na Lijak n-tič) .

Z Jeanom na Uncu presedeva k Megu in gasa. Danes na start s kombi-Alešem. Prva runda že v zraku, kar lepo nad startom. Mi postavimo takoj in v kar močnih sunkih v zrak Jean, Mega in jaz. Pri dvigu te je kar butnilo od spredaj in zaustavilo (vse tri, prva dva sta še celo nekajkrat morala ponoviti dviganje), potem pa nas je termika kar odliftala v višave.

V levo ob grebenu samo šlo gor čisto pomladansko. Ozki in močni stebri in takoj sem na 1000. Pred V robom  vrtiva z Megom, ki se zapelje naprej proti Vojašnici, pa ga kar potunka in pride nazaj, jaz pa sploh ne poskušam. Prvič se odločim raje na Z, kot V.

S 1000 na Danijela, do katerega me spusti na 650, pa najdem spet močno dviganje do 900 (spet vrtiva skupaj z Megom) in naprej na Škabrijela. Pred pobočjem ne najdem nič, za robom, kamor zapelje Jean, tudi nič, zato tesno nad drevesi nazaj, medtem ko Jean nadaljuje za vogalom in scuri v Grgar.

Sam se matram nad Kromberkom in si celo domišljam, da bom pobral, pa scurim po 15min borbe v dolino ob padalsko cesto.

S štopom na pristanek utapljat žalost ob radlerju.

Jean dobi od zadaj štop gor za drugo rundo. Mega pa se ves ta čas kar vozi in vozi in pristane, ko je flaša od radlerja že dolgo prazna.

Jean pa malo za njim…

Še vizualizacija:

P2446 Socerb3 2019-02-14 13-43-08

Danes še vedno ta SZ, ki pa že dopoldne obrne na SV in višje na močnejši S. Ampak sonček pa bo. In ker me na Lijak tudi približno ne mika tretji dan zapored (pa itak je močna LJU inverzija do 1300), gruntam kam.

Mika me Socerb (računam na kombinacijo z Manco…), ali Poljane, torej na Obalo, pa še za tja nisem preveč prepričan. Milan sicer gre po letalnih opravkih v Železnike (pa ne zaradi leta/serije) in bi bilo danes ravno prav za kakšen projekt tam v okolici. Pa je že na poti in me skensla, saj ve da projekti pomenijo ves dan.

Tako sem nekako na pol odločen za Socerb, ampak ne dobim nobene druge žrtve. Pa pokliče Nevidni, kam gremo in sva zmenjena za Socerb… Mega je najprej tudi za in ko sem že na poti, se mu kombinacija sesuje, Kraševci so od včeraj potešeni in ne verjamejo, da ima danes smisel na Socerb. Manca pa ima tudi druge plane in tako se peljem še naprej sam dol do Kastelca in potem še dol do Doline, kjer že čaka Nevidni. Naloži se v LCja in nazaj gor na start.

Na startu piha lepo gor Z, JZ od morja, žal malček prešibko, vendar takoj postaviva. Nekdo starta na starem startu in kar vzdržuje višino malo pod grebenom. Takoj potegnem in na desno ob pobočje proti staremu startu. Pred njim še malo naberem, ko visok oblak pokrije sonce.

In zacuri domačin in zacurim še jaz in potem v curjenju in borbi do pristanka.

Nevidni pa na štartu še kar čaka, da spet posije sonček. Na pristanku trije starejši lokalci/penzionisti (moja klasa…), ki bodo naložili scurjenega domačina, za mene ni prostora.

Takrat Nevidni v luft in pobere malo nad greben in kar drajsa sem in tja okoli starega starta… in kar drajsa…

P2447 Socerb3 2019-02-14 15-19-54

Oni trije naložijo scurjenca v avto in jih zapeče vest in najdejo prostor še zame. Najstarejši med njimi je kdo drug kot Tulio in potem se vsi lepo predstavimo in se izkaže, da so tudi preostali trije padalci.

Ko pridemo spet na start, Nevidni rata popolnoma neviden in po postaji zvem, da je v curaži proti pristanku (je šel preveč proti gradu Socerb in prišel pod greben in nazaj grede… curaža). Oni počasi postavljajo, jaz postavim in v luft.

Spet desno, tam naberem nekaj nad greben in drajsam varno sem in tja med starim in novim startom. Nevidni me sicer spodbuja, naj kar jadram, ampak jaz ga poznam, da se mu gotovo mudi, zdaj ko je na tleh, zato se odpeljem čez nov start proti gradu, da bom zacuril (in naredil km, kolikor se bo dalo). In res pridem pod greben in pred gradom že nižji od vasi in obrnem in samo še curim do pod stari start. Zapeljem ven že ves nizek okoli 250, pa nad krtino nad Dolino malo piskne in zavrtim in vrtim in vrtim in vrtim (približno na isti višini). In še vrtim.

In se po ¾ ure zapeljem na pristanek.

Nevidni me zapelje kar reinfuzo gor, ker se mu pa že res mudi in na vrhu v miru pospravim robo in v LJU.

V bistvi sem dobil več, kot sem pričakoval.