Dušanu sem javil svoj prihod in se mi priključi pri ponavljanju njegovega včerajšnjega prvenstvenega.

Od zadaj se zapeljeva v SZ kot planote in odpešačiva na vrh travnatega pobočja, ki je v resnici bolj strmo, kot se kaže z ravnice.

Postaviva in v luft najprej jaz.

Zoranov drugi skok

Potem pa še Dušan, ki izboljša »rekord« starta

Takole je odletel.

Dušanov let

Pospraviva robo v LCja in sva že v odhodu, ko Dušan le vztrajno omenja lokacijo smučišča tu blizu, za katerega sem prepričan, da sem ga že odletel (Novaška gora) Pa se na koncu le razjasni, da je to nekaj drugega.

Zapeljeva se še bolj v kot, kjer sem pred časom že iskal nove možnosti, pa se izkaže, da so lokalci očistili takrat neuporabno poseko in jo spremenili v majhno smučišče.

Takoj se zapeljeva z LCjem po zamrznjenem travniku v pobočje (dokler gre) in potem peš na vrh vedno bolj strmega pobočja (pod vrhom Krimčka). Najprej mi Dušan pomaga raztegniti prav na vrhu in optimistično potegnem, pa je poseka le preozka za moje padalo, ki se pri startu zatakne v šibje in omahne v suhe veje in praprot.

Malo nižje potem kar nekaj časa trebiva Rooka, da je končno le ponovno pripravljen pod ozkim delom poseke.

Potegnem in speljem (z nepomembnim dodatkom praproti) po poseki dol in v izteku z ostrim zavojem v levo zapeljem v sam konec spodnjega travnika.

Zoranov tretji let

Vesel kot radio saj je novnovnov in še prav lep.

Sedaj pa v dolino do Škorpijona, kjer počakava ob kavi, da se nama pridruži Milan.

Z LCjem gor do vasi, kjer najavimo svoj »uradni« obisk po letenju. Tu gori piha lep S in ko pridemo na start je tudi tam lep, šibek laminaren veter iz doline, ki je že vsa v senci.

Postavimo in v luft: Zoran, Milan in Dušan. Drug za drugim se samo zapeljemo v dolino na pristanek v testiranju svojega glajda…

Zoranov let
Dušanov let
Milanov let

Potem pa gor na sestanek z lastnikom zemljišča o nadaljnjih pogojih uporabe starta…

Danes napovedan sicer pretežno sončen dan (s pooblačitvami v resničnosti na terenu) in grozno inverzijo do 1400, ki vse odvrne od akcije. Ker naj bi popoldne obrnilo na burjo oz. SV višje, pomislim na Nanos (bomo jadrali na V robu, potem pa okoli vogala v Vipavsko).

Kljub močni propagandni akciji za to idejo, se navduši le Mega. Vsak s svojim avtom se dobiva v Podnanosu in z LCjem gor.

Pri Anteni na vrhu nobenega SV – v resnici piha J, JZ (predvsem od termike, saj očitno sonce vseeno naredi svoje). Glede na videno se prestaviva nazaj po cesti dol in z robo peš gor na Grmado. Še vedno nekaj sonca in rahlo gor (z občasnimi kratkimi prekinitvami brezveterja) sicer že precej pokrito prot J in JZ.

Postaviva in v luft Zoran in Mega. Malo zavijem v levo proti Anteni in mi nekajkrat celo rahlo piskne gor, ampak nabrati pa v resnici ne morem. Ko vidim, da ne bo nič, se samo zapeljem tesno ob pobočju v smeri Vipave. Dokler gre. In gre celo malo čez Famo do zadnjih koruznih štrcljev…

Zoranov let

Mega pristane pri avtu

Megov let

in je kmalu pri meni.

Zapeljeva se gor po LCja in se razideva…

Ko se peljem dol, se mi zdi, da je še dovolj dneva za kakšno krtino. Včeraj je Erzo omenil pri Razdrtem svoj lanski skrivni (in sedaj že razkriti) start Razdrto, obrnjen na SV.

Ustavim se pred uvozom na AC in na desno dol čez polje. Z Rookom v tangicah čez potoček na vrh travnatega pobočja. Vetrnica pri Razdrtem čez AC kaže lepo SV, meni pa piha v vrat (po hribčku dol od J)!?

Kljub temu postavim in ekaj časa čakam. Dela se že mrak in nobenih sprememb.

Potem zalaufam kot nor in po nekaj korakih le dobim padalo nad glavo in za silo speljem. Potem pa sem že v ozkem prehodu med drevesi na spodnji travnik. In se mi levi rob seveda zatakne za drevo in me sklati na tla…

Zoranov nasilno prekinjeni skokec.

Še dobro, da nisem čofnil direkt v potoček, 2m stran…