Padalska jata

Po nekajdnevnem deževju se danes obeta malo manj mokrote (mogoče kje celo brez dežja). V mislih imam Socerb ali Vremščico in že zjutraj preverim situacijo pri Kraševcih (Rajko). Tudi oni razmišljajo o Socerbu in če bo bolj obetavno, javijo. Rajko obvesti okoli 11h, da oni gredo. Jaz nahitro zlobiram Mega in Milana.

Med potjo se naložita v LCja na Železniški oziroma na Uncu in gasa dol in na sam start Socerb3.

Ko pridemo, celo malo sončka in začnemo takoj postavljati, saj šibko že piha gor. Pa se pokrije in sapica ugasne in začnemo modrovati. Kmalu so pri nas še Rajko, Gorazd in Bojan. Modrovanje se nadaljuje, občasno pihne bolj, vendar ne dovolj. Zmoti nas še padalec, ki lepo pobere z originalnega starta, pa se pokaže, da je motornjak.

Končno spet sramežljivo posije sonček in sedaj gremo v luft, saj je že zadnji čas-14h: Zoran, Milan, Gorazd, Rajko, Bojan in Mega.

Najprej do roba nad Glinščico v rahlem dviganju (lepo drži) in nazaj mimo starta skoraj do gradu. Potem pa se kar začneja zlivati meglice čez rob in nastajati iz Doline gor, tako da začnemo v izogibanju slalomirati med njimi (tudi precej ven nad dolino). Ves čas smo v glavnem pod ali pred njimi. Uspe mi še enkrat proti gradu in nazaj (ko se za nekaj časa spet malo dvignejo), potem pa se do napolnjene ure držim in vrtim in nabiram v popolnem miru bolj na SZ razu grebena (kot večinoma tudi ostali).

Drug za drugim pristajajo

in na koncu še jaz.

(pa še Sandro Klemente, ki nas je od doma videl v zraku in hitro prišel še on odleteti svoje).

Rajko pa je naredil lep filmček današnjega letenja med oblaki:

Se že včeraj dogovarjamo, da bo danes Primorska (Kovk, Lijak,…). Pa zjutraj malo slabše kaže: čeprav še modrina, naj bi začelo hitro pokrivati, burja na Kovku pa prepočasi upada. Je pa odličen gradient brez inverzije od podna gor. Torej je realen le Lijak.

Milan potrdi, Mega je skoraj za in ob 11h Vrhnika. Med vožnjo na Železniško še gruntam in se mi zdi, da bi lahko bila v trenutni situaciji boljša izbira Buzet. Preverim kaj mislijo Kraševci (Gorazd) – in se dogovarjajo za – Buzet !

Z Milanom na Uncu presedeva k Megu in gasa. Na Razdrtem se mi trije dokončno odločimo in zavijemo levo. Mimo Kozine, kjer Gorazd in Bojan še čakata Gregorja iz Ilirske, medtem ko je Nevidni baje že na poti proti Buzetu. Ko ga končno dobimo na telefon, da poroča v živo s terena, smo že pri Črnem kalu. Ni preveč navdušen nad situacijo na startu in pravi, da tudi v Buzetu že pokriva. Za trenutek še razmišljamo, če bi obrnili na Lijak (iz Vipavske Frenk javlja, da je vse v modrini…), pa vseeno nadaljujemo po planu.

Od zadaj čez Movraž. Na mejnem prehodu (Rakitovec) nas obe strani pustita kar malo čakati, tako da je Nevidni že precej nervozen, da čimprej odpeljemo avte dol, kjer že čaka Rabič, da voznike zapelje gor. Z Milanom izskočiva pred startom z vso robo in na start.

Ko se začneva počasi pripravljati v šibkem vetru (in precejšnji pokritosti – se bomo samo dol zabrisali…), pridejo Mega, Nevidni in Jožef – in prinesejo s seboj malo več vetra. Še Kraševci zaparkirajo (Gorazd, Gregor in Bojan) in smo kompletni – in še malo več modrine se pokaže. Na momente že prav lepo pihne.

Prvi potegne Nevidni in ga dvigne nad start. Panika ! Naslednji sem jaz, pa Mega in ostali…

Hitro sem nad grebenom in vrtim in nekaj naberem in proti Raspadalici. Tudi vsi ostali več ali manj naberejo (Mega in Nevidni sta že nad mano), le Gregor po hudi borbi scuri (in gre še enkrat gor).

Večina rine od Raspadalice naprej v smeri Roča, jaz grem nazaj proti startu, Milan (ki je danes prvič tukaj in se šele spoznava s terenom), pa se tudi drži grebena med startom in Raspadalico. Potegnem nad startom (kjer ravno startuje Gregor v drugo) do kotla pri Jačemici, kjer sem že nizko nad grebenom in je dokaj razrukano.

Naberem in še enkrat do Raspadalice (z vmesnim občasnim pobiranjem) in nazaj skoraj do starta. Tu dobim lepo dviganje in naberem do 1000 (moja višina dneva), medtem ko prvi že pristajajo – Milan na uradnem.

S pridobljeno višino se zapeljem kar naprej v smeri Kvirika, pa me SZ veter začne zaustavljati, tako da sem na Kviriku že pod grebenom in se samo še zapeljem v dolino.

Gorazd je pristal nekje proti Roču,

prav tako tudi Rabič (le da šele po drugi rundi od starta kod zadnji v luftu).

Bojan malo pod Krbavčići blizu Megovega avta.

Pa tudi Mega se je vrnil skoraj do svojega avta, ki ga je (zaradi predvidene logistike začetnega pesimizma) pustil nekje na pol poti v dolino.

Nevidni (ki je tudi pristal na uradnem pri svojem avtu), je delno rešil logistiko, tako da tudi mene naši kmalu poberejo pod mejnim prehodom.

Dosti več, kot smo najprej pričakovali.

Še vizualizacija naših letov

Danes naj bi burja končno ponehala in situacija (glede na SV zadnjih 14 dni) naj ne bi bila tako slaba. Upam na kakšno jadranje (vsaj ura, če že preletov ne bo…) in iščem najboljšo varianto. Seveda na Primorsko (na Gorenjskem SZ), ampak burje je v Vipavski zjutraj še kar, inverzija je okoli 1000 in po slikah se že vleče nek mrč čez nebo.

Ob 10.30 na Železniški (Uki, Dule, Domen in Milan) še vedno ni jasno kam, čeprav sva z Ukijem že skoraj prepričana, da v Vipavsko nima smisla. Potem je naenkrat jasno, da bomo zavili proti KP (in eventualno naprej) s prvim postankom Socerb. Milan in Dule v enem avtu, mi trije v drugem na Uncu poberemo še Mega in na izvoz Kastelec.

Ko na Socerbu parkiramo za gozdom na platoju, se tam že sprehajata Sašo (Golob) in Cena (Vinko Špeh). Pešaka po kolovozu med bencinskimi hlapi iz doline na Socerb3, kjer že piha gor. Malo se razgledujemo in počasi začnemo odpirati robo. Ker vetra še ni dovolj, Domen, Milan in Sašo odpeljejo avte dol za poenostavitev logistike. Pride še Pavličev Tom in ko smo prvi že postavljeni, še Kraševci (Gorazd, Rajko, Bojan in Marko).

Ko sonda s starega starta Socerb pokaže, da je že dovolj vetra za jadranje pa hitro tudi mi v luft.

Potem pa uživaško jadranje med S robom nad Glinščico in gradom Socerb z vrtenjem in nabiranjem (eni više, drugi niže…). Kaj dosti čez 600 ne pridem, sem pa večinoma lepo nad grebenom. Ko se mi približuje ura, Dule že kliče s pristanka Ukija, naj pride k njemu na cigareto….

Občasno nas je kar nekaj na kupu, vendar nikoli prevelika gužva, saj smo lepo razporejeni po višinah…

Ko skoraj napolnim uro, se odločim za pristanek in res elegantno toplandam na starem Socerbu.

Takrat enkrat pristane tudi Domen,

pa še nekaj drugih (domačini) je tudi že na tleh.

Malo počakam in potem lepo s hrbtnim dvigom odpeljem Mentorja3 do roba (tu piha precej bolj, kot je prej na 3-jki) in stopim v zrak v drugo rundo.

Zdaj se mi zdi, da je vetra že nekaj manj in se je treba že bolj matrati, da pridem nad greben. Pred gradom sem že pod grebenom in obrnem, zgubljam višino, tako da sem na S robu že precej nizek. Kljub temu vztrajam in se matram na razu še dobrih 20 min, pod mano pa drajsa tudi Mega. Skoraj naberem do roba, ampak čez mi ne gre več.

Ko se proti pristanku odpelje Milan,

greva nekaj minut za njim tudi Mega

in jaz.

Naša razširjena jata je že vsa na tleh. Pospravimo in gor (midva z Megom s Sašom in Ceno) do odcepa na Socerb, kjer ob kibiciranju motoristov, ki drajsajo navpičen breg pod cesto, pričakamo Milanov in Domnov prevoz domov.