Danes napovedan končno en (kolikor toliko) sončen dan, vendar z veliko burje.

Ker je bil včeraj Erzo na Ženčku SV, si rečem, da bi tudi jaz lahko šel tja malo pohendlat padalo, pa še belo piko bi pobarval.

Ko sem v Logatcu, grem najprej na start Dolenji Logatec (da ne bo en sam start danes… običajna domišljavost 🙂 ), pa že spodaj SV tako nabija, da grem raje »najprej pogledati« na Ženček.

Čeprav spodaj kar piha, se oblečem v tangice in z Rookom pod gozd na vrh travnika. Pod 7m/s skoraj ne pade, sunki pa občasno prbijejo (kot je pač pričakovati za ta naš SV). Celo postavim padalo in ga namestim v lep zidek in ga imam na uzdah, kot se spodobi, da ne podivja. Dvakrat ga celo dvignem in »skoraj« stabiliziram, potem mi ga zabije sem ali tja. In to je tudi vse… kakšne pol ure se še upiram vetru, ki vedno bolj polaga borovce naokoli. Celo niže po pobočju grem, pa mi že tam začne veter vedno bolj obvladovati padalo… Nazadnje stisnem rep med noge (v bistvu padalo) in ga nekako le stlačim v LCja.

Potem pa v Borovnico, če bo tam kaj manj vetra…

Skozi naselje gor nad progo in do starega vikenda na vrhu travnika. Piha dosti manj kot na Ženčku, čeprav ni za zanemariti sunkov.

Postavim in ga lepo namestim v zidek in v primernem momentu dvignem. Šolsko ga stabiliziram, se obrnem in me samo malo dvigne nad tla. Tudi razmišljam ne, da bi se zapeljal čez šavje in samo zabremzam v pobočje na koncu travnika.

Zoranov let

To je naslednja pika, na kateri sem nekoč že bil (z Ukijem) neuspešno – le na dvigovanju padala.

Piha strogo z leve vzporedno s pobočjem (včasih tudi od zadaj, dol z Zavrha).

Nekajkrat ga hrbtno dvignem, pa je takoj pravokotno na pobočje. Pri enem dvigu celo uspem poriniti dol po pobočju in me odlepi od tal, pa me preveč poriva na stran nazaj in me odloži na tla na tretji polici…

Zoranov let

Še nekajkrat poskušam s startom naprej, pa je samo še slabše (od teh poskusov se samo še 2x odlepim od tal).

Po zadnjem posedanju samo še naberem in dol v LCja.

Tegale sem si prihranil za konec, ker sem tu pričakoval najbolj pravo smer vetra po hribu navzgor (nekako od Škorpijona, kot je prej smer kazala klobasa na pristanku).

Pa tudi piha z leve (bolj od Bistre). Kljub temu grem z nabranim Rookom na vrh travnika tik pod progo.

In tu piha dol !! Ampak tudi spodaj sedaj dim na hišah že splakuje od hriba na Barje. Raztegnem in čakam na nulo. Pa je ni. Potem enkrat zalaufam in laufam in me malo dvigne nad položno pobočje, da pod kolovozom spet sedem na rob preloma…

Zoranov let

Samo pospravim in proti Vrhniki.

Slišiva se z Erzom, ki ravno odhaja iz pisarne na Hribe, da odkljuka dnevno nujo…

Skoraj hkrati prideva na Hribe. Z robo gre celo malo nad SV start, pod daljnovod in pomagam mu postaviti. Lepo odleti.

Erzov let

Grem po njega dol in nazaj gor do LCja. Vztraja, naj grem še jaz (»…sigurno na svojega najdaljšega danes…«). Ne da se mi spet odpirati padala, pa mi vztrajno ponuja svoj komplet (Triton 2 in projektni sedež). Na koncu se vdam in gor na travnik.

Vetra je manj kot prej, vendar gre Triton lepo gor in tudi odletim baje »najlepše kot sem kdajkoli na tako položnem startu«.

Zoranov let

Erzo me pobere z avtom in gor. In zdaj hoče še enkrat.

Erzov let

Erzov Komentar leta: Čez dan veter res grdo razbija, da se prijatelji z izjemo Pojeta mučijo za serijo kakršnakoli že je. Sam se čudim soncu, ki sveti v mojo pisarno, saj sonca popoldne tako v pisarni že več let nisem videl… in potem se veter umirja, grem na klasiko, potem skoči še Zoran, njegov prvi letošnji obisk Hribov in potem je ideja 3, saj je padalo prav suho in se mora navlažit, če se hoče sušit v hiši; potem že v temi, ko me Zoran vozi vpetega v padalo v prtljažniku je ideja 1km in tako naprej – en dan pa… te vpnejo v prisilni jopič, zato pa, dokler me ne! [28.11.2018 19:02]
Matej B : Erzo, če hočeš videt sonce v pisarni moraš biti v pisarni  Prisilni jopič je vseeno boljše kot prisilna pisarna … [28.11.2018 19:10]

 

In potem še tretjič.

Erzov let

In sedaj je že mrak, ampak on bi še enkrat.

Erzov let

V temi ga poberem in zapeljem gor in ker hoče še enkrat v popolni temi, mi pomagam še zadnjič razgrniti in se poslovim (da ne bo še šestič…).

Erzov let

Čeprav zjutraj v LJU rahlo prši, pokliče Erzo za projekte na Dolenjsko, kjer baje ne bo dežja. V višavah je veliko J, JZ, na Dolenjskem bo pa mirno.

Pri Rutarju se naloži s tremi suhimi padali in dol.

Najprej Erzo testira mokroto na položnih gričkih, ki meni ne ležijo in se jim izognem. Potem v rahlem dežju preizkuša svojo gibčnost v teku z mokrega travnika preko blatnih gromad zoranega polja.

In končno prideva do griča pri Radni vasi, ki se pa tudi meni zdi realen. Najprej lutava z zadnje strani, potem se zapeljeva direkt k čebelarju, ki nama pove kod bo najbolje. Parkirava za njegovo hišo in z robo proti štartu. Erzo ima sedaj drugo suho padalo (ker je prejšnje že neuporabno premočeno) jaz pa seveda svojega (še) suhega Rooka.

Erze je že zgoraj na travniku, ko začne konkretno deževati. Počakam, da potegne in odleti in se zapelje daleč v dolino.

Erzov let

Jaz pa nazaj v avto, ker mi v takem dežju res ni treba. Dol po njega, ki nabrano padalo samo zbaše v LCja. In me začne prepričevati, da greva gor počakat, da dež poneha. Ni me treba prav dolgo prepričevati, saj res že dežuje malo manj.

Ko sva spet zgoraj, je že skoraj ponehalo in greva na start (sploh ko si dam čelado na glavo, nič več ni čutiti kapljic).

Erzo mi postavi (v premočeno travo)

in hitro potegnem (da se preveč ne napije) in zalaufam in speljem čez rob in v dolino.

 

Zoranov let

 

 

Padalo samo naberem in dvignem in tako počakam Erza.