Padalska jata

Vetrovno enako kot včeraj, le da je danes čez vso SLO šajba brez oblačka. Zjutraj Dule in Milan sicer razmišljata o Dobrovljah (se mi zdi, da bi danes znalo biti dosti bolje kot včeraj), vendar imam dopoldne zemeljske obveznosti čez Ljubelj, pa računam na kakšne projekte na Gorenjskem nazaj grede.

Pa se na povratku slišiva z Milanom, ki bi se skombiniral z mano na Gozdu.

Na pristanku, kjer čakam Milana je delovno, saj je pretikanje in prestavljanje štrikcev na prototipih v polnem teku (777 je prestavil delovno mesto na Gozd že včeraj, saj vetrna situacija ne dovoljuje terenskih del v Vipavski). V zraku doslej bila le Valiča (tudi s tandemsko obtežbo Matjaža), drugih zaenkrat ni. Baje da je v zraku super in se da že lepo jadrati (čeprav sem glede na S 5/8+ na Kriški malo skeptičen…).

Z Milanom spodaj še malo mencava, saj S na Kriški ne jenjava, potem se z LCjem le zapeljeva gor. Tudi na startu je delovno (ker je Kurnikov Jure sredi obsežnih gradbenih del…). 777 je že ponovno gor in Valiča že postavljata in startujeta in res kar nabirata zunaj pred startom (zdaj je tandemska obtežba Slamič).

Midva pa sediva in gledava in čakava na bolj stabilne pogoje (občasno butne gor termika, pa vetrnica stoji, pa pihne od zadaj s Kriške, pa malo z leve, malo z desne). Skoraj uro čakava, da se nama zazdi, da je le več vetra gor po startu kot ostalo. Potem še lokalna sonda (sicer šef Juretovih gradbenih delavcev) zaključi današnji šiht in odleti s padalom s šihta in tudi kar vrti okoli starta in se tudi že dvigne nekaj nad (močna inverzija zjutraj izmerjena na okoli 1100).

In postaviva še midva in v luft jaz in malo za mano še Milan. Kmalu so v naslednji startni rundi tudi še Valiči & Co. In potem še nekaj lokalnih popoldancev.

Dviganja so ostra in močna, da se pobrati tudi če si že nizek, pa zunaj tudi. Generalno mi je razrukano in cilj mi je predvsem napolniti uro, saj za prelete danes ne bo. Nekajkrat sem sicer nad inverzijo in više je že čutiti S veter, ki tolče čez (na Storžiču ves čas snežne zastave čez vrh na našo stran), tako da dosti čez 1200 ne rinem.

Ko se ura napolni, Milan javi, da je pristal.

Jaz pa se z višine 1200 zapeljem s 55+ proti Z in bi rinil dokler gre, pa se z Milanom ne moreva sporazumeti po postaji, tako da obrnem in pristanem na uradnem.

Pospraviva in še gor po LCja in razlaz…

Danes praktično enaka napoved kot včeraj (SV in močna burja v JZ SLO) s soncem opoldne vsaj do CE. Na Primorskem res šajba z bleščečo modrino (in burjo 20/30 m/s na Kovku), drugje pa vse 100% pokrito (močna inverzija na 1200 in baza okoli 1800). Očitno danes ne bo tako kot včeraj, ampak ne vidim nič drugega razen Gozda (kjer se bo, ob tej inverziji in SV na Kriški, gotovo težko pobralo, če sploh) in Dobrovlja (ki je v bistvu skoraj enako daleč), kjer pa piha v pravo smer (gradient do 1200 je OK, ne bo pa termike, če ne bo sonca). Ali pa če bi le bil Zavrh…

Milan s kavice v Podpeči potrdi, da piha močno in Zavrh prečrtava. Dule potrdi soudeležbo in ob 11.30 me pobereta pri mojem Hoferju.

Čez 40 min smo na pristanku, kjer vidimo nekaj SV in vse zabito do konca (dva stebra iz TEŠ-a pa naravnost gor do plafona okoli 1200 – kot dva CB-ja, ugotavlja Milan 🙂 ).

Na startu ob prihodi v bistvu skoraj brezveterje – le rahlo piha po startu gor (ni primerjave z včeraj). Začnemo postavljati. Medtem pa ugasne še to, kar je bilo na začetku in občasno pihne še rahlo z leve od S in celo od zadaj. Čakamo in čakamo, pa le občasna spet sapa po startu gor. Očitno se bomo samo zabrisali dol…

Ko dokončno obupam(o), da bo še kaj bolje, potegnem Mentorja3 prvič, pa ga sploh ne čutim in prekinem. Milan in Dule mi ga zvlečeta nazaj in v drugo le odletim. Desno in levo v curjenju in na pristanek, kjer stopim na tla do minute enako kot včeraj (sem danes torej startal uro kasneje J ).

Milan je tudi že v luftu in odcuri proti Letušu, dokler gre.

Duleta, ki se še pripravlja, ustavim, naj pride raje dol po naju in ga potem zapeljemo še enkrat gor, saj bo sicer problem z logistiko (lokalcev ni…). In pride dol, ravno ko pospravim.

Ker smo v tem koncu SLO, kjer je povsod enako pokrito (na Gozdu je medtem posijal sicer že sonček, vendar me prvi tamkajšnji leti ne prepričajo, da bi bilo smiselno zbezljati tja…), se odločimo za malico v Afriki in po njej še enkrat gor, da odleti še Dule, ali vsi, če bo kaj bolje.

Po malici pa ni nič bolje. Sicer se zapeljemo na pristanek, kjer piha sedaj šibek JV, pokrito pa je še vedno 100% in Duletu sploh ni več treba gor…

Gasa proti LJU…

Smo včeraj še razmišljali o današnjem Zavrhu, pa je danes preveč SV, na Primorskem pa je burja itak že napovedana vijolična, Kovk pa prbije tudi proti 30m/s (gradient je sicer danes zelo lep). Pa gledam in gledam in se mi zdi v Savinjski dolini OK. Pokličem Milana, ki s kavice potrdi, da v Podpeči res pometa že na tleh in predlagam Dobrovlje. Milan malo menca, ker mora biti ob 15h v LJU na zemeljskih (in podzemeljskih) obveznostih, pa ga spodbudim, da je zanj pot na Štajersko glih taprava smer proti obveznostim in če odfrliva res takoj… Tretjič mu ni treba reči in že ekspresno šibne po svojo robo (ne verjamem pa, da je pustil kavico na mizi…).

Ob 11h me sname pri Hoferju in gasa. Po 35min sva na pristanku (kjer piha JV od Afrike) in ob 12h se že pripravljava na startu. Nad nama krasno modro nebo s kakšnim oblačkom od SV. Občasno malo močneje pihne (JV) in smreke zašumijo, sicer je idealno.

Potegnem prvi in takoj desno naberem in se zapeljem nazaj že lepo nad start pokazati Milanu, da se da lepo jadrati (s postajami se ne slišiva) in že je tudi on v luftu.

Najprej je mestoma kar sunkovito (ko butne termika) in pri Dobrovljah J steber hitro dvigne nad 1000. V luft prihajajo tudi lokalci. Dviganja se malo umirijo in potem samo še drajsamo sem in tja in tja in sem (me sicer mika, da bi potegnil proti Vranskemu, ampak,…).

Ko se mi približuje polna ura, spodbudim Milana da je treba dol, saj sva z odhodom že na tesnem. Še naravnost ven se peljem, dokler nisem že čisto pred Savinjo primerno nizek, da s 55+ zapeljem nazaj na uradni pristanek in zaključim FAI trikotnik 🙂 .

Milan pristane minutko pred mano,

pristanejo pa tudi vsi ostali (?), česar sva res vesela, saj takoj rešiva logistiko.

Kmalu že šibava proti LJU kjer sva 15min pred Milanovimi obveznostmi 🙂 .

Po nekajdnevnem deževju se danes obeta malo manj mokrote (mogoče kje celo brez dežja). V mislih imam Socerb ali Vremščico in že zjutraj preverim situacijo pri Kraševcih (Rajko). Tudi oni razmišljajo o Socerbu in če bo bolj obetavno, javijo. Rajko obvesti okoli 11h, da oni gredo. Jaz nahitro zlobiram Mega in Milana.

Med potjo se naložita v LCja na Železniški oziroma na Uncu in gasa dol in na sam start Socerb3.

Ko pridemo, celo malo sončka in začnemo takoj postavljati, saj šibko že piha gor. Pa se pokrije in sapica ugasne in začnemo modrovati. Kmalu so pri nas še Rajko, Gorazd in Bojan. Modrovanje se nadaljuje, občasno pihne bolj, vendar ne dovolj. Zmoti nas še padalec, ki lepo pobere z originalnega starta, pa se pokaže, da je motornjak.

Končno spet sramežljivo posije sonček in sedaj gremo v luft, saj je že zadnji čas-14h: Zoran, Milan, Gorazd, Rajko, Bojan in Mega.

Najprej do roba nad Glinščico v rahlem dviganju (lepo drži) in nazaj mimo starta skoraj do gradu. Potem pa se kar začneja zlivati meglice čez rob in nastajati iz Doline gor, tako da začnemo v izogibanju slalomirati med njimi (tudi precej ven nad dolino). Ves čas smo v glavnem pod ali pred njimi. Uspe mi še enkrat proti gradu in nazaj (ko se za nekaj časa spet malo dvignejo), potem pa se do napolnjene ure držim in vrtim in nabiram v popolnem miru bolj na SZ razu grebena (kot večinoma tudi ostali).

Drug za drugim pristajajo

in na koncu še jaz.

(pa še Sandro Klemente, ki nas je od doma videl v zraku in hitro prišel še on odleteti svoje).

Rajko pa je naredil lep filmček današnjega letenja med oblaki:

Se že včeraj dogovarjamo, da bo danes Primorska (Kovk, Lijak,…). Pa zjutraj malo slabše kaže: čeprav še modrina, naj bi začelo hitro pokrivati, burja na Kovku pa prepočasi upada. Je pa odličen gradient brez inverzije od podna gor. Torej je realen le Lijak.

Milan potrdi, Mega je skoraj za in ob 11h Vrhnika. Med vožnjo na Železniško še gruntam in se mi zdi, da bi lahko bila v trenutni situaciji boljša izbira Buzet. Preverim kaj mislijo Kraševci (Gorazd) – in se dogovarjajo za – Buzet !

Z Milanom na Uncu presedeva k Megu in gasa. Na Razdrtem se mi trije dokončno odločimo in zavijemo levo. Mimo Kozine, kjer Gorazd in Bojan še čakata Gregorja iz Ilirske, medtem ko je Nevidni baje že na poti proti Buzetu. Ko ga končno dobimo na telefon, da poroča v živo s terena, smo že pri Črnem kalu. Ni preveč navdušen nad situacijo na startu in pravi, da tudi v Buzetu že pokriva. Za trenutek še razmišljamo, če bi obrnili na Lijak (iz Vipavske Frenk javlja, da je vse v modrini…), pa vseeno nadaljujemo po planu.

Od zadaj čez Movraž. Na mejnem prehodu (Rakitovec) nas obe strani pustita kar malo čakati, tako da je Nevidni že precej nervozen, da čimprej odpeljemo avte dol, kjer že čaka Rabič, da voznike zapelje gor. Z Milanom izskočiva pred startom z vso robo in na start.

Ko se začneva počasi pripravljati v šibkem vetru (in precejšnji pokritosti – se bomo samo dol zabrisali…), pridejo Mega, Nevidni in Jožef – in prinesejo s seboj malo več vetra. Še Kraševci zaparkirajo (Gorazd, Gregor in Bojan) in smo kompletni – in še malo več modrine se pokaže. Na momente že prav lepo pihne.

Prvi potegne Nevidni in ga dvigne nad start. Panika ! Naslednji sem jaz, pa Mega in ostali…

Hitro sem nad grebenom in vrtim in nekaj naberem in proti Raspadalici. Tudi vsi ostali več ali manj naberejo (Mega in Nevidni sta že nad mano), le Gregor po hudi borbi scuri (in gre še enkrat gor).

Večina rine od Raspadalice naprej v smeri Roča, jaz grem nazaj proti startu, Milan (ki je danes prvič tukaj in se šele spoznava s terenom), pa se tudi drži grebena med startom in Raspadalico. Potegnem nad startom (kjer ravno startuje Gregor v drugo) do kotla pri Jačemici, kjer sem že nizko nad grebenom in je dokaj razrukano.

Naberem in še enkrat do Raspadalice (z vmesnim občasnim pobiranjem) in nazaj skoraj do starta. Tu dobim lepo dviganje in naberem do 1000 (moja višina dneva), medtem ko prvi že pristajajo – Milan na uradnem.

S pridobljeno višino se zapeljem kar naprej v smeri Kvirika, pa me SZ veter začne zaustavljati, tako da sem na Kviriku že pod grebenom in se samo še zapeljem v dolino.

Gorazd je pristal nekje proti Roču,

prav tako tudi Rabič (le da šele po drugi rundi od starta kod zadnji v luftu).

Bojan malo pod Krbavčići blizu Megovega avta.

Pa tudi Mega se je vrnil skoraj do svojega avta, ki ga je (zaradi predvidene logistike začetnega pesimizma) pustil nekje na pol poti v dolino.

Nevidni (ki je tudi pristal na uradnem pri svojem avtu), je delno rešil logistiko, tako da tudi mene naši kmalu poberejo pod mejnim prehodom.

Dosti več, kot smo najprej pričakovali.

Še vizualizacija naših letov