Padalska jata

Danes dopoldan napovedano še sonce ob SV, ki naj bi čez dan jačal, potem že plohe in nevihte. Erzo je sicer baje nekaj lobiral za Smuk že včeraj, pa mi v dani situaciji ta cilj sploh ne pride na pamet in ko se z zjutraj Jožetom usklajujeva, me ta ideja (o Smuku) sploh ne prevzame. Odločim se za Planinsko Grmado in tako tudi Jože. Tako sva v igri najprej sama, potem potrdi še Jean, na koncu pa na Šodru od 11.45 čakam poleg Pojeta tudi Erza…

Pri balah naložimo v LCja še Jeana in gor. Na startu piha po razgretem travniku malo, vendar v splošnem nek JV (Slivnica 4/7 V).

Jože kar postavi na vrhu travnika in odlaufa do roba in se vrže čez, ostali trije še malo počakamo. Potem pa malo lepše pihne in ekspresno v luft: Erzo, Zoran in Jean. Erza kar odlifta s štarta, mene takoj za njim dvigne še pred robom.

Pred robom vrtimo in iščemo na višini starta bolj zunaj in spet nazaj vsaj 20 min, medtem pa Jože scuri…

Tudi Erzo je že nizek, pa le najde šibko konstantno dviganje in z Jeanom se mu pridruživa. Vedno lepše gre gor do cca 1500. Potem se Erzo odpelje nazaj, kamor meni ni, saj se mi zdi proti Nanosu že precej nakuhano (za Javorniki pa raste en velik  congestus). Zato porinem naprej v veter (15-20 brez gasa) nad polje proti V, kjer je praktično modrina in v to smer zapelje tudi Jean.

Kar drži in začne celo po malem dvigovati. Ko sem že blizu AC, pa začne vedno močneje dvigovati in naenkrat sem v rahlih meglicah (očitno se začenja delati baza, saj sicer okoli mene v bližini ni ničesar). Ves čas vozim naravnost naprej brez vrtenja in ko mi vario pokaže 5+ in še kar narašča, potegnem ušesa (proti Javornikom je že vse pokrito in temno). Višino sicer zgubljam, vendar traja še kar nekaj časa, da zbijem dovolj in se odpeljem na uradni k balam, kjer že nekaj časa čaka Jože.

Erzo je tudi že na tleh v Predjami.

Ko pospravljam, se Jože odloči, da se potolaži še z enim novnovim. Med mojim pospravljanjem on gor čez travnik nad britofom, čez našo lokalno cesto pa pristane tudi Jean.

Z Jožetom in Jeanom smo ves čas v telefonski konferenci, tudi še med njegovim letom.

Potem se naložimo v Jeanov avto in gor po LCja.

Na poti dol skozi Planino, ko naložimo še Erza, že kaplja.  Na Unc na pijačo z Megom, kjer pa že začne resno deževati.

Na Vrhniki Jože in Erzo izstopita v ploho… Ko peljem naprej v LJU pa zastoji na AC saj vliva kot iz škafa, da se komaj vidi naprej…

Še vizualizacija letov tukaj

Danes pa še en dan JZ, ki pa je čez vso SLO zelo močan, le Primorska je izvzeta. Že zgodaj Dule in Jože sprašujeta kam in predlagata Lijak kot edino smiselno varianto.

In smo ob 10.30 na Železniški Jože, Dule in jaz, saj drugih interesentov tako zgodaj ni.

Jože zapelje pod Lijak, kjer so množice tujcev/tečajnikov, ki pospravljajo in se nalagajo v svoje kombije v peklenski vročini vse naokoli. Kar nekaj jih je tudi že/še v luftu in nabirajo nad start. Aleš nas same 3 zapelje gor.

Na startu komaj dobimo prostor za postaviti. Mislim, da že kakšno uro (vsaj od 12h naprej) niso več razmere za tečajnike (mogoče pa to niso tečajniki, ampak po asistenci, kontroli, navodilih in štartih, večina tako deluje…) in med množico v luft: Jože, Zoran in Dule.

Zelo sunkovito in razrukano. Hitro naberem do 1250 in za Jožetom preko Danijela (poštena batina spet čez 1000) do Škabrijela, kjer spet v močnem dviganju in guncanju naberem do 1100 in nazaj do štarta, kjer je Jože nevarno nizko spodaj. Pa se hitro reši in skupaj zapeljeva naprej do Zmajarske. Tu pa imam počasi že vsega tega guncanja dovolj in ker mi vročina pod čelado že pošteno kuha možgane, se odločim, da grem dol. Pa je še kar nekaj guncanja do pristanka.

Dule se mi hitro pridruži na pristanku.

Jože pa naprej čez Čaven in Kovk (vse nizko in daleč zunaj, ves čas z namenom, da gre pristati) do Nanosa in mimo malo naprej od Razdrtega.

Dule ostane pod Lijakom, da počaka Erza & Co., jaz pa po Jožeta in domov.

Danes zelo podobna napoved kot včeraj, z malo manj SV v teku dneva. Najprej se z Ukijem usklajujeva za velike (celodnevne) cilje (Ivanščica, Golte,…), pa nekako ni pravega zanimanja (res pa, da tudi napoved ne opravičuje povsem takšnih velikih, pa dokaj nesigurnih ciljev…).

In smo na koncu dogovorjeni za 14.00 Šodr. Zavrh. Z Megom počakava še Jasno in Klemna (ki sta sicer med prihajanjem malo skeptična, ker čez Barje polaga drevesa). Naloživa se k njima in do Škorpijona, kjer nabija podobno kot včeraj.

Še Manca se pridruži Ukiju in Dušanu in z dvemi avti gor. Na startu zopet zelo malo vetra (pa vseeno več kot včeraj), čeprav je prejle v vasi kar pihalo.

Takoj postavimo in v luft: Mega, Zoran, Jasna, …

Za razliko od včeraj, danes hitro poberem nad start in na 1100 (medtem ko preostali štartujejo drug za drugim) in takoj do Antene na V rob, kjer za Jasno in še višjim Megom naberem le do 1200. Potem pa na Javorč in nazaj in sedaj pri Anteni čisto zacurim, da za Škorpijonom spet naberem na 1300.

In drugič na Javorč in sedaj visoko nazaj mimo Antene in potem z max nabiranjem na 1300 od Škorpijona čez Javorč v Podlipsko.

Zadnji del pa me je spuščalo tudi z -2,2, tako da vstopim čez daljnovode dosti nižji kot včeraj in temu ustrezno tudi prej pristanem (če bi pričel tja kot včeraj, bi bilo čez 30…).

Tik za mano je Mega, ki pa nad Podlipsko kar vrti in vrti (kjer je prejle meni nekaj m niže šlo samo dol…) in nabere čez 1000, se odpelje do Smrečja in nazaj.

Kmalu dobim štop do Vrhnike in nazaj po Mega v Podlipsko, medtem pa je na tleh tudi Dušan.

Pa Klemen. Pa Uki.

Jasna pa je toplandala in rešila Dušanov kombi (njenega pa že prej Manca).

Zelo podobno (nepričakovano ne moremo več reči) kot včeraj, s slabšim dvigovanjem nad ravnino, pa močnejšimi dviganji nad grebenom.

Abstinenca je bila dolga in danes grem kamorkoli. Pa je napovedane veliko burje/SV čez vso SLO in tako smo dogovorjeni za popoldanski Zavrh –  če ne bo premočno.

Ob 13.30 na Šodru Mega, Erzo, Jože. Po LJU kotlini in na Vrhniki kar konkretno piha. Zbašemo se k Erzu in do Škorpijona, kjer vskoči še Štusejev Dušan. Tudi tu po tleh kar piha.

Ko parkiramo zgoraj, je v vasi tudi nekaj vetra.

Na startu pa nič. Takoj začnemo postavljati in občasno le dahne malo gor. Čakamo kar nekaj časa, da končno pihne  in takrat potegne Mega (ki mu ne uspe) in jaz, ki lepo odletim.

Takoj na Trebelnik in tam še kar nekaj  časa drajsam, medtem ko ostali čakajo na veter za start. Lepo nad greben, pa spet zgubim in potem ves nizek do Škorpijona, kjer pa dobim krasno dviganje in sem na 1000.

Medtem so tudi ostali v luftu. In do Javorča v dviganju kar zunaj in nazaj do Antene. Sedaj se nam pridruži v luftu še Uki, nekaj za njim pa še Manca.

Še enkrat do Javorča in nazaj mimo starta do Antene (večinoma se vozimo lepo visoko nad grebenom). Po obratu sedaj pri Škorpijonu še naberem do 1100 in se odpeljem mimo Javorča ven v smeri »Horjula«. Čeprav lepo drži, sem vseeno prenizek, zato zavijem v Podlipsko (malo sem nervozen, kako bo pri tleh, saj mi sedaj z vetrom pokaže tudi 60). Zapeljem se najdlje doslej (prav do Podlipe), obrnem v veter in se po liftu spustim na tla (občasno veter kar butne).

Ko začnem pospravljati, mimo mene prileti Jože in pristane cca 100m naprej.

Erzo pa je na tleh nekaj nazaj od naju.

Mega pristane blizu avtov.

Ker pa smo trije v Podlipski, nas pride rešiti kar Dule, ki mu je najbliže do nas.

Na Šodru nas odstavi in Erzo, Mega in jaz z LCjem do Škorpijona, kjer pospravljata Manca in Dušan.

Malo kasneje pristane še Uki.

Uki zmeče robo na kup in z nami gor po vse avte, ki so zgoraj. Ker je tekom današnjih dogodkov LC začel rožljati kot da mu odpada pol karoserije, Uki ugotovi vzrok v napol odpadli zaščitni pločevini. Ko rešimo avte, se zapeljemo k njemu, kjer mojstrsko uredi zadevo, medtem ko midva z Megom postopava naokoli in tacava po pasjih drekih…

Tako lepega (in nepričakovanega) jadranja na Zavrhu pa že dolgo nismo imeli (sploh ob zelenih Aladinovih puščicah na 800) – zgoraj smo se samo vozili sem in tja in je vse držalo, spodaj pa je bil ves tisti močan napovedani SV.