Glede na napoved prihajajočega poslabšanja od zgoraj in šibak veter JV smeri (čeprav različni modeli kažejo različno…) ima prednost Primorska. In se z Jožetom odločiva za Slivnico kot najbližjo obetavno lokacijo.
Ob 11.30 Železniška. K Erzu Milan, Jože in jaz in na pumpo v Cerknico, kjer se priključi še Jean. Boštjan (Sernel) pobere Martina (Kočevarja) in prideta za nami.
Ko pridemo na vrh, piha… V. Gremo na V rob in Jože začne postavljati, pa pihne malo JZ in se prestavimo na glavni start (razen Jožeta). Tu se pripravljamo in spet začnemo modrovati, medtem ko ves čas piha spet z Grahovega. Jože odleti in ostali se počasi prestavimo spet tja. Jean uspe odleteti v drugem poskusu, Erzo ne, jaz tudi poskušam ne, saj je trenutno vse pokrito in brez vetra (občasno piha dol po hribu).
Poje je že pobral do baze. Preostali se spet prestavimo na glavni start. Jean tudi pobira. Končno v neki nuli potegne naprej in odleti Erzo.
Sam pripravljen čakam, ker spet piha V in od zadaj. Ko se umiri, potegnem naprej in kar noče iti gor. Vseeno posilim in laufam in končno speljem – z zicem precej zamaknjenim gor in zaradi staknjene pomožne nožne elastike nikakor ne morem namestiti kokona. Padalo ves čas močno gunca in vleče v levo in ko mi končno uspe, vidim, da je med C in D-linijo in levo komando zataknjena vejica, kar konkretno krivi padalo. Še manjšo luknjo opazim na levi strani… Malo poskušam reševati, pa seveda nič. Da kompenziram, moram skoraj do polovice zategniti desno komando.
Samo še dol se peljem, ko mi začne lepo piskati dviganje. Preklinjam svoje oči (in oči ostalih) pri postavljanju in našo skupno lenobo, saj bi z eno kosilno akcijo lahko bil start kot golf plac, tako pa imamo vsi skupaj in vsak zase nenehno probleme s temi tečnimi suhimi rožami in… upam, da ne bom prevlekel padala. In tako previdno pristajam, namesto da bi izkoristil krasen steber v višave.
Zoranova kolobocija
Dolgo časa se ne zgodi na startu nič, potem se javi Erzo nekje iz gozdov proti Pokojišču za Zavrhom, kjer je pristal.
Erzov let med medvede
Na startu ves ta čas piha neužitno, tako da potegne le še KolarR, ki je prišel za nami in takoj pristane ob meni.
Kolarjev let
Mladca odideta dol, Milan pa še nekaj časa tuhta ali bi, ali ne.
Medtem se vrne še Jean z odpeljanega FAI (Javorniki, Kalič, Ivanje selo in čez Begunje nazaj na Slivnico) in zapelje dol k nama z Robertom.
Milan se odloči za ne in pride dol. Jean me odloži za Cerknico, da prestopim v Erzov avto in Milan naju čez Begunje in gozdove Menišije zapelje kamor naju vodi FlySafe (proti Erzu). Končno ga naložimo in ker smo blizu Zavrha, Erzo hoče spraviti Milana na start, da bi tudi on danes letel. Jaz sem pošteno slabe volje in se javim za šoferja, Erzo pa bo seveda šel z Milanom na start.
Čakam v vasi, ko se javi Jože iz Vipavske.
Pojetov let
Erzo in Milan se odločita odleteti v popolnem brezveterju na Zavrhu. Vendar to uspešno realizira le Erzo, Milan pa reinfuzo prlaufa nazaj do mene (ki sem bil že v odhajanju). Dol in na Vrhniko na Mirke po Erza, ki med pospravljanjem v gatah straši nič hudega sluteče mimoidoče domačine…
EErzov let, ki bi moral biti Milanov
