Danes pa taka inverzija na 1000, da ni za nikamor (veter SV, V bolj malo). In tako sva si z Jožetom enotna, da je (žal) edino upanje za kaj jadranja le Lijak.

Ob 12.15 na Železniški: Breščak, ki bi šel na Grmado in Erzo, ki bi šel kamorkoli, razen na Lijak…

Pa odpelje Poje proti Vipavski in kar z avtom gor na start, da ne zgubljamo časa s čakanjem kombija. Med prvimi smo na startu. Le Micko in kakšen Čeh potegnejo pred nami: Erzo, Poje, Zoran in Dule.

V začetku se je treba pošteno matrati, da se obdržimo in sploh pridemo nad start, potem steče bolj v pomladanskih občutkih – balončki, ozki sunkoviti ozki stebri, više je čutiti, da se SV meša s termiko… Kasneje je situacija bolj umirjena…

Najprej se odločim, da bom rinil le do Zmajarske, potem bolje pobiram, kot sem pričakoval (in tudi inverzijo se da prebiti in se mi ne zdi tako izrazita) in grem mimo Skreta do Kuclja. Pa visoko nazaj čez Lijak do Škabrijela. Tudi tu poberem, tako da nazaj na Lijak z lepo višino in še enkrat do Skreta in nazaj na Škabrijel in na pristanek.

Zoranov let

Dule je pristal že nekaj prej.

Duletov let

Breščakovi komentarji leta:
Roman Debevec : Z eno kraljico letaš po zraku, drugo kraljico pa imaš doma. .. Res si car,(oz. kralj), zadnje čase,stari…!! En navaden podložnik si drzne prositi vas, Vaše Visočanstvo,da v mojem imenu pozdraviš uno – tadrugo… ki je na trdnih tleh in ki je upala in verjela vate tudi takrat, tista leta, ko smo ostali stari kolegi že skor obupali nad tabo…!??! Res si nepoboljšljiv,stara sablja in vesel sem,da ti gre dobro…!!! Lep pozdrav obema!! Sevidjamo !![27.9.2018 22:30]
Frenk Lokovšek : Dušan res super si letel glede na inverzijo…..  in tudi iz moje strani pozdrav obema in zg. tekst lepo napisan…   [27.9.2018 23:46]

 

Žal pa Dule ni organiziral reševanja Jožetovega avta, tako da se na hitro odpeljem s taxi-Herman gor.

Medtem že pristane Erzo v Goriških brdih in se s štopom prestavi pod Lijak.

Erzov let

Tudi Jože potegne globoko v Brda.

Pojetov let

Pojetov Komentar leta: Šmentana reč, tu so pa sami vinogradi… Komaj našel kos trave. [27.9.2018 17:35]
Janez Kocjan – JanKo. : saj mošt še ni vino, ti pa že v Brdih! ;)) ;)) ;)) [27.9.2018 18:47]
Borut Lapajne : V Brdih mleka ne pijejo…… [27.9.2018 20:51]

 

Na poti dol podaljšam kar zadaj na Solkan in pod Sabotinom vse do Kojskega in Šmartnega, kjer se pridružim pokušini domačega šampanjca, ki ga prirejajo domači, kjer je Jože našel tisto krpico trave…

Kar nekaj časa čakata kompanjona pod Lijakom, da z Jožetom (dokaj vesela) prideva po njiju…

 

Še vizualizacija naših letov:

 

Danes so bili sicer neki veliki plani, vendar s Pojetom po dolgotrajni in podrobni analizi vremenske situacije na osnovi vseh sodobnih prognostičnih aplikacij (pa tudi situacije v živo…) ugotoviva, da bo danes najbolje spet na Zavrh. Krasen dan, manj SV kot včeraj, brez baz.

13.00 Šodr: Breščak, Reven, Poje in jaz v Jožetov avto in do Škorpijona, kjer se naloži še Milan.

Zgoraj v vasi nas že čaka Štusov ata Dušan.

Na startu piha idealno in takoj začnemo postavljati. Še dva zmajarja prideta povečat gužvo na startu. Čeprav sem prvi pripravljen, spustim Jožeta naprej (da pokaže, kako bo z dviganji…). In takoj, ko Jože zavrti nad start, sem tudi sam v luftu. Ostali, ki so trenutno na startu, pa se kar obirajo…

Na Trebelniku mi kmalu uspe nabrati do 1400 (moja najvišja višina danes in mislim, da tudi nihče drug ne pride više). In potem lepo jadranje brez stresa; kmalu precej zgubim, do Javorča vseeno precej nad vrhom, pa spet nazaj do starta in vmes nekajkrat pobiranje (že skoraj reševanje pred curažo). In potem iznad starta (pozna Erzo in Iskra ravno takrat enkrat prihajata na start) spet z lepe višine 1300 čez Vrhniko globoko v Podlipsko.

Zoranov let

Od Javorča naprej letim na Duletom, ki s svojo Kraljico pride skoraj do začetka Podlipske.

Duletov let

Ko pospravim dobim 123 štop do Šodra (gospa gre sicer še naprej v Borovnico…).

Ostali medtem in še kasneje pristajajo bolj ali manj v Borovnici.

Milanov let

Dušanov let

Iskrov let

Pojetov let

Erzo pa, čeprav danes ni videl čez greben, ves nizek seveda zrine do Vrhnike.

Erzov let

No pa tudi Franci je prišel po 2 1/2 h skoraj do Podlipske

Revnov let

Še vizualizacija naših letov

Danes dopoldan v LJU še mrzlo z rahlim pršenjem. Istra mi daje vsaj malo upanja na nekaj boljšega za popoldne, čeprav je napovedan naraščajoč JZ, zato  predlagam Buzet. Erzo navija bolj za Lijak, da bi vsaj nekaj odletel (v Vipavski sam ne vidim upanja…). Še Mega je za (karkoli, pa četudi samo izlet…).

Ob 13h v rosenju na Vrhniki in z Erzom do Unca. Tu k Megu in v rosenju, nerosenju in tudi dežju do Razdrtega (kjer je jasno tudi po radarski, da z Lijakom in Vipavsko ne bo nič). Na levo do Črnega Kala in naprej od zadaj čez Movraž na Buzet (še v Movražu rosi).

Na Zavoju piha čisto z leve vzdolž grebena kar močan in neuporaben JV. Na startu nas pričaka Rabičeva oranžna mačka, ki jo je Jožef pooblastil za pobiranje štartnine v svoji odsotnosti (sporoči po telefonu). Obupa pa nas reši Jožef s predlogom , da gremo pogledat na Brest, ki je bolj primeren za močan JV. Čeprav to pomeni še dodatnih 25km, pa je v tisto smer že sonce in takoj speljemo…

Na platoju pred vasjo Brest že vse v soncu in bazah (Učka je sicer še popolnoma zabasana že malo nad srednjim delom. Mega parkira ob cesti pred vasjo in čez travnat plato do roba. Piha idealno gor, močno (že blizu meje – raje ne merim).

Štart je lokacijsko prelep, pa žal nepokošen in v visokih tečnih rožah (dobro znanih s Slivnice pred akcijo). Nekaj jih populimo in takoj postavimo. Prvi poskusni dvigi ne dajo uspeha, ker je vedno med štrikci nekaj šavja. Mega nabere padalo in se prestavi med drevesi malo više na raven pokošen travnik. Malo ga sicer mečka, ko dviguje, vendar na kocu zbalansira in spelje med drevesi.

Ko ob dvigu položim padalo na drevo zadaj, tudi sam naberem in se prestavim gor, kjer je tudi že Erzo. Ker sva precej za robom na vodoravnem, je malo vetra in je kar težavno ujeti pravi moment za dvig. Erzo je enkrat tudi že v zraku, pa mora spet stopiti na tla. Jaz pa medtem spet (skoraj) obesim Mentorja na eno od dreves, med katerima je treba speljati (na srečo ga uspem potegniti dol, preden se dokončno zaplete).

Potem le uspe Erzu do roba in ga tu takoj odlifta. In tudi jaz ga ob močnem sunku lepo dvignem in zbalansiram in v močnem vetru med krošnjama na klousiča odpeljem nad sabo do roba (nisem verjel, da to znam narediti…) in še pred robom stopim v zrak.

Lepo dviguje in ker je zame to povsem nov teren (novnov !!), sem zelo rezerviran. Zdi se mi da je kar veliko vetra (z višino pa naj bi po napovedi še močneje naraščalo). Zato se najprej zapeljem po robu malo v levo do vogala proti Učki in nazaj desno mimo starta do konca skal platoja. Ker sem le malo nad robom, si naprej ne upam tako nizek (v smeri Lupoglava in Buzeta), zato obrnem in spet proti startu in bolj ven, kjer vidim Mega (Erzo mi je že malo po startu izginil). Ko Mega zunaj začne zgubljati višino, obrne in ekspresno pripelje tik nad plato in se zapelje do ceste po platoju in obrne in toplanda.

Megov let

Sam pa še kar rinem ven direkt proti vetru nad Boljunsko polje (zakaj že ??). Ko sem že na 500m, obrnem nazaj proti Brestu in se le počasi spajsam spet nad start. In naredim še drugo generalno napako. Namesto, da bi sedaj nabiral, dokler gre in se odpeljal z (močnim) vetrom proti Lupoglavu, spet zarinem ven v veter (????) in počasi pristanem pri vasi Vranja…

Zoranov let

Za otroke sem atrakcija, skoraj dokler ne pride Mega. Potem pa še po Erza.

Erzov let

Erzo naju čaka v Buzetu, kamor ga je dostavil mimovozeči in pobirajoči ga Tom Pavlič !

Mi pa malo za Buzetom naložimo še mlad nemški par, ki je za 40€ vseh stroškov preživel svoj dopust v Puli…

 

Še vizualizacija letov:

 

 

Si rečem, da bi danes še kakšno novo krtino skočil, preden nas po napovedi zalije in odpihne. Okoli Unca naj bi se to zgodilo šele po poldnevu in se odpeljem tja.

Čudovit skrit griček nad Rakekom, kot golf plac pokošeno, žal pa preveč položno zame… Brezveterje z občasnim rahlim dihom gor.

Postavim in zalaufam in me samo na kratko dvigne nad tla, da potem že sedem (dobesedno) nazaj na tla.

Zoranov skokec

Naberem in še enkrat gor, da bi bil drugič vsaj malo daljši.

Postavim in začne pihati od zadaj in čez minutko tak piš, da še komaj ukrotim od zadaj posvaljkano padalo. Kar v LCja ga zbašem in še na eno bližnjo lokacijo (da ga bom vsaj odsvaljkal).

Pa tudi tu  močno piha od zadaj in že kaplja, da se samo odpeljem do Mega, kjer vsaj uspem zložiti padalo. Očitno je to za danes vse.

Potem pa še malo druženja ob zgodbah z Ararata…

Danes še gledati ne začnem situacijo, ko že Poje pošlje vabilo na Slivnico. Itak, da sem za, bomo vsaj malo slišali o dogajanju na odpravi Ararat (da bo močan JZ sem pa itak že včeraj videl). Takoj za Jožetovim vabilom pride še Jeanov zborni mail za 12h na Pumpi.

Ob 11.30 na Železniški že čaka Dule. Kmalu pride Jože in k njemu. Erza ne bo. Mega ne more. Tako sami trije poberemo še Jeana na Pumpi in gor.

Nobenih baz, modrina, piha pa že kar (končno enkrat v pravi smeri gor – čeprav je tendenca Z). Kmalu postavimo in v luft. Prvi Dule, ki pokaže, da se da na Slivnici tudi v čisti modrini nekaj pobrati. Potem jaz in Jože in še Jean.

V začetku je kar precej razmetano in iščemo dviganja (prvi poberem nad ostale na 1500 in potem spet dol ponavljat od začetka…). Duletu ne znese in javi, da gre na kavo…

 

Potem pa se po 45min le počasi spajsam in dobim(o) bolj konkretno dviganje proti edini bazi v bližini. Z 2000 se hočem najprej odpeljati proti Borovnici (LC na Vrhniki 🙂 ), potem se odločim, da grem z Jožetom na Bloke (in se še kaj naučim), saj sva tesno skupaj tudi po višini.

Nobeh baz in curaža (se vidi, koliko boljši glide ima Jože, saj razlika po višini kar drastično narašča do 100m+. Jože svetuje pred Velikimi Blokami na levo in končno na gričih za Ravnikom dobiva neko dviganje pod razpadajočo bazo, ki pa je zelo šibko in zanešeno. Jože do 2000+, jaz do 1750+ in potem samo še vrtim 0 do Sv.Primoža, kjer se najini poti ločita.

Zavijem proti Turjaku in po pobočjih mimo Turjaka zgoraj in še Želimelj spodaj, kjer dokončno scurim.

 

Jože pa bolj ali manj  v glajdu in vrtenju 0 do Ivančne.

 

Jean je bil do ločilne točke bolj ali manj z nama (pa ga tudi približno nisem videl), tam pa je zavil v desno proti Ribnici in prijadral do Kočevja.

 

Dule reši Jožetov avto z vrha Slivnice s pomočjo Emila (hvala Emil 🙂 ) in čez Bloke za nami. Jean se sam rešuje, Dule pa pobere mene na Škofljici (do kamor me pripelje iz Želimelj Primoža Lajevca sošolka Metka) in potem še Jožeta pri Rutarju.

Še najdlje smo se potem vlekli skozi gnečno na južni obvoznici AC in lokalno do Vrhnike…

Še vizualizacija naših letov