Padalska jata

Za danes napovedan ne preveč obetaven dan z JV in pooblačitvijo čez opoldan in dežjem zvečer. Tako, da sploh ne delam planov, dokler me Erzo ne spravi na obrate, da je treba na Gozd (včeraj ni letel…). In sem za. Ostali se ne grejo (še najdlje je v dilemi Igor).

15.00 Britof (Erzo) in z LCjem na pristanek (naloživa še edinega živega tu spodaj) in gor na Gozd. Piha idealno, je pa že precej pokrito. Malo taktiziramo, potem v luft: Erzo, jaz in Jan (Klopčič). Erzo takoj zavrti Zena in pobere in izgine (in z njim tudi komunikacija po postaji…).

Jaz se matram kar nekaj časa cca 100m nad startom in počasi nabiram in zgubljam, dokler le ne najdem dovolj dviganja do vrha Kriške. Prehitro se s 1500 odpeljem vzdolž grebena in začnem curiti. Spet nazaj na Z vogal Kriške kjer zgubim skoraj do polovice, da spet najdem dviganje. Sedaj vrtim, dokler gre in se šele s 1700 odpeljem na V. Peljem se kar zunaj in držim višino z rahlim dviganjem kot po putru. Če ne bi bilo na 2000 grdega črnega pokrova, bi bila poezija: razgledi, popolnoma mirno. Črnina okoli Krvavca se celo malo razsvetli, ko se mimo Storžiča na 1800 peljem naprej do Zaplate in do Javorovega vrha. Naprej ne grem in obrnem in se v rahlem dviganju peljem nazaj kar zunaj nad dolino (še vedno po putru – baza se je spustila na Storžiču na 1900).

Začne kapljati, zato grem še bolj ven, vendar ne spušča in sem na 1900. Nazaj proti Krvavcu je vse v sivini dežja, naprej proti Gozdu pa se kaže bolj svetel konec temnega pokrova. Dežuje vedno bolj, zato potegnem ušesa in z -1.5 do -2,5 lepo mirno tonem naravnost proti pristanku. Na višini Gozda vidim našega kompanjona Klopčiča, ki zbija z wingoverji in kroženjem. Ko na 1000 spustim ušesa moram kar pošteno pumpati, da se padalo spet postavi (mokrota !?), pa me takoj spet liftne gor. Še enkrat ušesa skoraj do tal (600 ASL= cca 150 AGL) in po pumpanju spet liftanje gor in začne se konkreten rodeo.

Klopčiča odlifta za 100m gor in se zapelje naprej na naslednji travnik,

Klopčičev let

jaz pa z nekaj manevriranja pristanem na uradnem.

Zoranov let

Pospravljam v kapljanju.

Erzo je pristal po napolnjeni uri na uradnem v Cerkljah.

Erzov let

Ker je bilo v Cerkljah že vse v dežju, mene pa je sledil na 1900, je vmes že večkrat v skrbi poklical (nujno si mora zrihtat postajo 🙂 ).

Jan me zapelje gor po LCja, v katerega se zbašem v nalivu.

Na poti gor Igor najde rešitev za kasnejše reševanje njegova avto s starta, tako da lahko tudi Saša odleti še enkrat.

Vsi ostali so medtem že v zraku in so se že razkropili…

Še na parkingu zgoraj nisem prepričan, da bi šel še enkrat, pa me oba hitro prepričata. Pot gor v drugo mi je res muka (sam pri sebi se izgovarjam na trenutno zdravstveno stanje, vročino sonca, splošno počutje, depresijo zaradi curaže, penzijo…) in na vrh pridem totalno izmučen, ko sta Saša in Igor že pripravljena.

Postavim, medtem ko odletita. Prva Saša in ko sem že skoraj naštiman, še Igor (veter kar ga kar malo zafrkava, saj občasno pihne JZ in celo SZ z desne dol po startu). Ko sem čisto pripravljen in hočem potegniti, pa butne majhen dust devilček in mi zamota padalo v višino, da ga komaj zadržim in se že vidim obešen zadaj na anteni. Na srečo takoj ugasne. Padalo je 6x zamotano okoli osi. Odpnem se, razmotam padalo in na novo postavim.

In potegnem in malo podrajsam levo in desno in dobim kraljevski steber… do 2200m. Igor je medtem tudi v drugo ves nizek in se gre reševat čez Sočo na Joške. Saša se počasi odpelje na pristanek.

Sašin let

Sašini komentarji 2.leta:

Jaz pa v višavah čez Sočo pod Krn, tu spet naberem do 2200 in čez dolino in Kobarid na K.Stol. Igor se medtem uspe rešiti in odpelje proti J v smeri Tolmina in naprej.

Greben Stola priklopim z lepo višino in do Antene (je kar živahno in precej dinamično). Tu srečam nekaj ostalih, ki se vračajo iz Z smeri. Spet naberem in nazaj do konca grebena in direkt čez dolino do pobočij Krna, kjer nad Vrsnim spet lepo poberem. Naprej mimo Mrzlega vrha in s 1700 ven in mimo Tolmina čez Sočo. Igor javlja, da je že pri Sveti gori in bo kmalu na Škabrijelu. Jaz pa kar ne vem kako in kam. Zapeljem naravnost proti Volčam, pa sredi te suhe doline zadenem v dolinc, ki me začne pospešeno spuščati. V  dolini Soče naprej ne vidim nobenih pristankov in sem kar vesel, da sem vedno nižji. Najprej hočem pristati kar tu nekje, pa se mi zdi dolinca preveč, zato obrnem in se s 50+ odpeljem čez Sočo nazaj na uradni pristanek v Tolmin.

Zoranov let

Saša je že zdavnaj rešila avto in je iz Kobarida kmalu pri meni. Odpeljeva proti Gorici.

Erzo javi, da je zaradi tehničnih težav moral pristati nekje pri Kozini…

Erzov let

Slediva Igorjevemu LiveTrackingu in ko sva v Novi Gorici, tudi on pristane blizu Podnanosa.

Igorjev let

Ko se mi trije dobimo in odpeljemo na zaključno pojedino v AvioPub, pa pristane tudi Jože. In lepo ugotovi Igor: medtem ko so Bovčani sanjali o »dunajskih zrezkih«, je šel Jože na »sveže kalamare« v Labin 🙂

Pojetov let