Danes napovedanega veliko JZ. Z Igorjem se malo ogledujeva tudi za v tujino, pa smo pozni in na koncu ostane Primorska ali Gozd. Želimo čim več razdalje, zato se odločimo za Lijak (na tihem se že vidimo v LJU…).

Od mojega Hoferja z Igorjem po Erza na Vrhniko in na Unc, kjer se preselimo k Megu. Še Jean in gasa dol.

S Hermanom gor. Na startu sicer kar gužva, vendar v glavnem tujci. V luft: Jean, Erzo, Igor, Zoran in Mega (ki je meni pomagal razpletati vedno zapletene štrikce).

Pred V robom naberemo skoraj skupaj in do Zmajarske. Tu z Igorjem ponavljava vajo, medtem ko ostali trije uidejo naprej. Končno tudi midva za ostalimi (tu smo že praktično sami). Vozim bolj zunaj, saj kar dobro drži. Pred Modrasovcem še naberem do 1400 in čez. Pa tudi na prehodu drži in dviguje, tako da se ves čas pred Kovkom zapeljem kar direkt čez na Nanos. Precej pred grebenom priklopim pred Tablo in gre samo gor. Mega in Jean nabirata zadaj nad Plazom v višave, Igor je nekje za mano, Erzo se pelje tik nad mano počez čez dolino.

Praktično nad AC vozim proti Razdrtemu in vse drži in dviguje. Na 1500 sem zunaj tik pred Hieronimom (ostalih ne vidim) in ker se mi zdi da je z večjo višino vedno več J, JZ vetra (ki po napovedi tudi vedno bolj jača) se nočem splakniti v nepovrat čez šobo Razdrto, nabirati više pa si itak ne upam (če bi vsaj koga od naših videl…). In v trenutku stisnem rep med noge in obrnem in se odpeljem nazaj.

Nazaj gre precej hitreje in visoko pred robom sem kmalu pri Tabli. Po postaji slišim Mega in Igorja, ko se odločata za naprej čez Nanos proti Postojni. Jaz pa se zapeljem zunaj kar direkt na Kovk  in še vedno lepo drži. Na 1300 sem daleč zunaj pred Podrto. Do Hublja in poskušam kar čez proti Čavnu, pa se mi na polovici doline začne udirati. Nazaj na greben, malo naprej proti Predmeji in potem nazaj na Hubelj. Še enkrat daleč zunaj poskušam proti Čavnu (imam idejo, da bi poskušal nazaj na Lijak kar zunaj), pa se spet udre.

In potem kar počez čez Ajdovščino proti Podnanosu. Nad Vipavo postane spet živahno, zato obrnem. Do Ajdovščine nad AC in potem  nazaj, saj me Samo po postaji obvešča, da moram pristati pri Anji, kjer je Erzova roba na pristanku (?!).

 

Kar malo še traja, da sem končno na tleh.

Zoranov let

Zoranovi komentarji leta:
Igor : Navijam, za dnevno zmago. [25.4.2018 17:30]
Mojca Pišek : Jaz pa ne, ker mi niste nič povedali. Eh, hecam se 😉 Lepo te je videti na vrhu. [25.4.2018 18:16]
Zoran Gaborovič : Mojca, že od samega začetka si bila z nami – koda 3 !! [25.4.2018 19:32]
Janez Kocjan – JanKo. : bravo “stari”, za dnevno zmago, seveda! ;)) ;)) ;)) [25.4.2018 21:37]

Erzo je že v večfaznih štopih proti Lijaku. Igor pristane pod Strmco,

Igorjev let

Igorjev Komentar leta:En malo pa je pihalo. Zato izbira varnega in dovolj velikega pristanka na privetrni strani. Toliko časa kot sem danes na zmajarski zapravil, pa že dolgo ne. [25.4.2018 16:09]
Stane Bajt : Vseeno si nas dohitel. [25.4.2018 18:48]

 

Mega in Jean pa na Planinskem polju.

Megov let

Megov Komentar leta:Nekoliko preveč vetra, predvsem v zaključnem delu. Pristajanje v rikverc v kurji gnoj. Je bil pa vsaj suh tako, da hujših posledic ni bilo.  In, če kdaj je danes veljalo, da ni vedno slabo, ko si v dreku. Sem si oddahnil, ko sem zaružil v kurji gnoj. [25.4.2018 20:50]
Igor : Hvala za vodenje od Nanosa naprej in “preizkušanje ” terena in razmer. Za logistiko pa itak. [25.4.2018 20:34]
Domen Kastner : Takšni kupčki pozimi pridejo zelo prav, da si hitreje pogrejemo zmrznjene prste ☺ [25.4.2018 20:58]

 

Jeanov let

Še vizualizacija naših letov

 

 

Erzo je kmalu pri meni na pristanku in potem do Unca, kjer v Portusu čakata Mega in Igor na zaključni pijači.

Ker je danes napovedan bolj plohast in nevihten dan z malo vetra, se odločim za projekte. Dopoldne sicer krasen sonček. Ker

sem se že naveličal nerealiziranih projektov v bližnji okolici LJU, gre danes v okolico Velikih Lašč. Namesto napovedanega malo J, piha na teh krtinah tudi konkreten S, pa V,… V glavnem kontra tistemu, kar bi potreboval za lep start.

Po nekaj ogledih mi le uspe prvi.

Zoranov let

Še nekaj neuspešnih ogledov (želim si lepega starta, ne pa metanja čez robove z vetrom v hrbet ali s strani), zato grem skoraj do Sodražice. Tu so še starti dolgovi.

Ker pa tudi tu piha čisto od leve strani, počakam, da manjša plohica poneha in potem postavim kar na cesti in potegnem po njej, saj veter piha vzdolž ceste.

Zoranov let

 

Ker spet dežuje, se usmerim nazaj proti LJU – po ovinkih in ogledih naslednjih lokacij.

Ko sem že na Turjaku, dež poneha, Erzo pa po telefonu kibicira, da gre na Slevico, saj je tam okoli lep sonček.

No in ker je sonček tudi že pred LJU, se ustavim še na Škofljici. Tu sem bil že vsaj 2x, pa je ne glede na napoved vedno pihalo močno od zadaj (SZ). Danes pa piha poševno z desne (JZ) – (kadar sploh kaj pihne), zato takoj postavim na dvorišču. Lastnica kmalu pride na plano in ker me že pozna, še malo pokramljava. Pripravi se na fotosešn.

Jaz pa v tretjem dvigu le uspem odleteti čez rob.

Zoranov let

Tri dni neletenja za vikend ob takih dosežkih (svetovni rekord 300+ Suša & Co, Mega odleti v Lienz in Igor malo manj, Delux giro po Julijcih…) zahteva danes nekaj tolažbe (sploh ker je prekrasen dan, le JZ je malo več, kot je napovedan).

Erzo se odloči za Ravno goro in seveda vabi, jaz si pa želim predvsem čim daljšega letenja in se mi zdi, da bom tam spet razočaran. Tudi Igor se ne odloči za Hrvaško in se odloči, da sploh ne bi šel nikamor (letalnega). Jean pa je danes na obratih in navija za Slivnico. Baze tam okoli se kmalu posušijo in JZ veter pojača in potem pade ideja za Malič. In sem tudi jaz za in še Igorja takoj prepričava.

Tik preden se zberemo pri mojem Hoferju pa dobim info, da Malič v močnem JZ ni OK (vsaj kar se tiče pričakovanj glede preletov…) in tako se odpeljemo v dvomih. Do Trojan zbiramo še dodatne info (Malič dokončno odpišemo, čeprav je Jean že zagotovil lokalnega šoferja in prevoz) in ker v štajerskem koncu ne vidimo nobenega smiselnega cilja več (nimamo logistike za Konjiško, Kamšak,…), obrnemo in nazaj do Hoferja…

Igor in Jean se poslovita, sam pa se odpeljem na Gozd. Karavanke sploh niso pokrite, kot je bilo napovedano (nakuhano je zadaj proti A). Ker pa je v Radovljici ravno ploha in črnina v tisto smer, z dvema sotrpinoma počakam na startu še kakšno uro, da je spet več sonca in veter spet malo pojača. Malo pred 17h pride še Meri in nekaj Gorenjcev.

Potegnem prvi, najprej lepo nabiram, pa zgubim. Malo drajsam z drugimi na V robu in kmalu naberem čez Kriško (kjer ravno starta manjša skupinica). V uživaškem jadranju do Zaplate (med 1500 in 1900) in nazaj do Konca Kriške. Čeprav je sonce že nizko, zapeljem še enkrat do Storžiča, potem pa se mi proti Kališču udre, tako da obrnem nazaj in potem v zahajajočem soncu jadram še na koncu Kriške gore in pristanem skoraj zadnji že v mraku.

Zoranov let