Padalska jata

Igor že zvečer po Žusmu naredi detajlno analizo današnjega dne (SV=burja bo čez dan obrnila preko JV in J na JZ – idealni pogoji za prelete ?! 🙂 …). Danes zjutraj samo posodobiva stanje in glede na močno inverzijo Aladina takoj odpade Gorenjska. Potem je v igri le še Tolminsko ali Vipavska. Na koncu se (predvsem zaradi oddaljenosti in večje stopnje tveganosti) odločiva za Čaven.

Najprej sta v igri še Mega in Jean, pa je obema 11h, ko LC pelje mimo Unca, žal prezgodnja.

Samo naju pričaka pri Anji. Na poti v Lokavec (kjer že čaka Vidmarjev Jože), je treba le par besed in že Samo iz prevoznika postane padalec.

Na startu piha že skoraj idealno (Kovk SV 4,5/8,2). Takoj postavimo.

In v luft: Zoran,

Jože, Igor in Samo.

 

Takoj naberem(o) pred startom do 1400 in potem počasi nad slastnimi kračicami s krompirjem in zeljem (koča A.Bavčarja) naprej proti Kuclju. Više gori (1500) je kar čutiti SV, ki se že meša s termiko. Še na Čavnu naberem (Igor je takoj za mano in se ves čas trudi biti čim višji) in čez vrh do Zmajarske. Od tu naprej pa ogromno zgubim, tako da se pripeljem na Lijak le malo nad startom (800).

Nazaj vozim, kot da bi začel na Lijaku in z muko nabiram. Na Zmajarski je že dosti bolj čutiti J, JZ in lepo poberem do 1200, tako da se samo odpeljem naprej (nazaj) čez Čaven, Kucelj do Modrasovca in čez na Kovk. Priklopim in J samo poriva gor, tako da se zapeljem naprej do Podrte in s 1100 odpeljem čez proti Vipavi.

Pa mi gre -1,5 dol, tako da pridem ves nizek čez Stari grad pod Plaz na 450. Tu pa batina gor na 800 in naprej ob skalah pod robom naokoli mimo Gradiške in Podraške Ture do Šentviške Ture, kjer v močnem stebru do 1400.

Samo javlja, da je pristal in da gre reševat svoj kombi.

Vse pridobljeno izgubim do Hieronima, kjer pa se nikakor ne morem spajsati na Grmado in priti naprej do Antene (moja bolečina).

Čez nekaj časa obupam in obrnem nazaj. Pri Lovski srečam Igorja. Naprej do Table in v desno bogato nad grebenom, s 1200 čez na Kovk (800) in potem se samo peljem med 1100 in 1200 čisto do Predmeje, ne da bi kaj dosti pobiral. Nazaj enako do Kovka in čez. Sedaj dosti bolje drži (je že čisti J, JZ, dol samo -0,8), tako da se samo naslonim na pobočje nad Plazom in naprej (zdaj lepo nad grebenom). Pri Gradiški me prehiti Vidmar (manj vrti) in potem za njim (popravljam na Šentviški) do Hieronima.

Jože v nekaj atraktivnih zavojih pobere na Grmado in do Antene, jaz se spet guncam sem in tja (ampak je res razguncano – kot vedno tukaj) in se spet predam (moja bolečina 2).

Nazaj se samo peljem in z »jezo« opazujem Naviter, ki stoji na miru na optimizirani OLC poti (pot nazaj je že 5-ta stranica in ne šteje; lahko bi kar na Nanosu dol stopil 🙂 ). Ampak LC je pri Anji. Zato se pri Tabli odpeljem proti pristanku kar čez dolino proti Planini, kjer pa mi Naviter spet začne prištevati (očitno je ta krak že daljši od onega s Čavna na Lijak !).

Še nekaj časa vrtim nad pristankom rahel + in potem pristanem.

Malo za mano je na tleh ob meni Jože.

Igor pa poskuša priklopiti Kovk in podaljša preko Ajdovščine (samo da bi naklepal 100-tko 🙂 🙂 ).

 

Še vizualizacija naših letov

 

Igorja poberem v Ajdovščini in gasa proti LJU.

Če pozabimo na OLC pravila, sva oba, s krakom od Čavna na Lijak, odpeljala lepo čez 100km !!

Med prvimi pospravi Erzo, ki si kmalu zagotovi prevoz na start za drugo rundo. Ostali čakamo brez prevelikega interesa. Z Igorjem malo gruntava, ali bi šli na Dobrovlje, ko pa pride Saša z avtom, se odločimo za edino logično rešitev glede na preostali čas: še enkrat gor. Suša in Tom gresta gor peš za kondicijo.

Ko prihajamo na start jih nekaj lepo vrti kar višje nad startom, pa tudi zadaj za hribom… Trenutno sva z Igorjem edina padalca in hitro pripraviva. Saša naju pofotka

in že sva v luftu.

Najprej malo vrtiva pred startom in prideva nekaj nad start, potem Igor odvije na levo za rob do razvalin in tam dobi dviganje. Hitro sem za njim in ujamem lepše dviganje bolj ob hribu in kmalu sem nad vrhom (razglednim stolpom) na 1000. Igor nikakor ne more pobrati nad 900.

Medtem, ko vrtim v neki 0 in ga čakam, od nekod prileti nekdo z BGD Tala in imava bližnje srečanje, saj odvije iz smeri vame šele, ko mu na ves glas zavpijem in tudi sam odvijem stran !!! Igor ne more pobrati više, jaz pa po tem incidentu tudi precej zgubim. Kmalu ponovno najdem in naberem do svoje današnje najvišje višine na 1100. Razmišljam, da bi se kar sam odpeljal v smeri Slivniškega jezera (saj je dovolj pristankov v tisto smer), pa se le odločim, da čakam Igorja, ki tudi spet nekaj pobere. Vmes  pride še Tom za drugo rundo in vrti pod nama. Spet zgubiva in še malo ponavljava vaje, dokler se Igor počasi ne odpelje na pristanek.

Sam odpeljem za Tomom na desno čez pristanek, tu pošteno zgubim in se zapeljem v velikem loku nazaj in pristanem.

Tom pa pobere in se odpelje čez start in pride celo čez Slivniško jezero.

Erzo je pristal JZ od starta kakšnih 16 km daleč v smeri Lisce.

Mega pa je odletel daleč, daleč – pri Radečah čez Savo in do Gabrovke.

Po dolgem času se spet organizira jata z istim ciljem: Žusem.

Ob 10.30 na Vrhniki: Mega, Erzo, Uki, Suša in Iskra, ki zagotovi prevoz od tam. V LJU pa Igor in Saša pobereta mene in gasa na Žusem.

Mi smo kakšne pol ure pred drugo grupo na startu (dodatno je z njimi še Toplak), kjer se zbira množica padalcev (predvsem s Štajerske in Koroške). Piha lepo gor s spremenljivo zmerno jakostjo. Prvi potegne Gaberšek in za njim še nekaj suličarjev, vendar se nikakor ne morejo kaj dosti pobrati. Ko po curaži pride Bojan še enkrat na start, mi še vedno modrujemo.

Ko vsi samo še čakajo, se pripravi Saša, ki ima namen le lokalno jadrati in potem nuditi zemeljsko podporo (peš gor po avto in pobiranje, kjerkoli bo že treba…). Odleti in na levi lepo vrti in jadra. Še nekaj jih potegne in ker kaže, da bo pa sedaj le mogoče držalo, se začnemo pripravljati tudi ostali.

Saša se čez nekaj časa odpelje na pristanek.

Ostali pa počasi v luft: Suša, Erzo, Tom, Igor, jaz, Uki, Iskra; Mega pa se kar postavi na stran in še čaka.

Drajsamo sem in tja in počasi in vztrajno … scurimo na pristanek…

 

Takrat enkrat potegne Mega, se odpelje čisto v levo nad grajske ruševine in začne nabirati pred razglednim stolpom… in se potem odpelje nazaj proti JZ…

Danes je sicer napovedan kar v redu dan, vendar burja ne popušča. Še tik pred zdajci smo nekako usmerjeni na Primorsko, potem pa se le ustavimo pravočasno, ko Igor preveri pri Hermanu Lijak (»ne leti sicer nihče, ampak danes je manj burje kot včeraj, če prideš dol, boš vsaj ti letu, če noben drug…«) in pri Valičih Čaven (»ma je kar močno, mogoče bi na Lijaku bilo…«). Kam daleč nobenemu prav ne paše (logistika) in spomnim se na Dobrovlje (kjer pa je manj vetra, kot bi si ga človek želel (2/4,5 V na Maliču). Mega severno od LJU ne gre in ostaneva sama z Igorjem.

Na pristanku sta dva avta, v zraku trije padalci lepo nad grebenom, nebo precej bolj pokrito, kot je bilo na kamerah pri odhodu iz LJU.

Na startu sama začneva postavljati po idilični travici (res so fantje štart lepo zrihtali !!), ko navalijo polni avti padalcev eden za drugim. Potegnem prvi, Igor takoj za mano, potem v rafalih naslednji…

Takoj desno od starta začnem pobirati v šibkem dviganju nad greben. Igor v vidni bližini podobno. Potem do konca grebena na desno, pa na levo nazaj, popravljam, kjer se le da, čez start naprej po grebenu (do Letuša v dolini), tu spet nabereva lepo in tako sem in tja debelo uro. Enkrat je za spoznanje boljše dviganje levo od starta, kjer nad kotanjo naberem do svojega današnjega max na 1300m in potem spet čez štart do J konca in potem imam počasi zadosti, pa tudi dinamika počasi ugaša. Jadranje je bilo ves čas popolnoma mirno, brez enega samega napetega trenutka. Še malo povrtim na polovici pobočja, da se start malo sprazni pristajajočih.

Igor pristane kakšno minuto pred mano.

Potem še jaz.

Med pospravljanjem se Igor priključi prevozu in reši LCja.

Potem pa še v Afriko na prebranac in čevape (in goro svežih kruhkov iz krušne peči). In še sladkarije na koncu…

In še novnov za Igorja.

Močna burja (SV, V) čez SLO. Dopoldne taktiziramo, če se bo le kaj naredilo, pa nič sprememb.

Okoli 13h se slišiva še z Megom, ki bi kar bil za Zavrh. Igor tudi ne najde boljše variante, zato 14.15 prestopi v LCja in na Šoder. Tu k Megu in na vrh.

Na startu kar konkretno piha, generalno iz smeri Krima (izmerjeno 4-6,7,8,9 / 11,2). Občasno pošteno zašumi desno na V robu in skoraj ves čas na levem delu starta.

Po kakšne pol ure cincanja se Mega le odloči in postavi. Kar nekajkrat dvigne padalo in mu ga suka v eno ali drugo stran in ga spet položi na tla. Končno le stabilizira toliko, da je zadovoljen in odleti.

Zunaj ga gunca sem in tja, na momente liftne gor, potem pa spet popolnoma stoji in gre dol kot kanta (kot da ima zastolirano padalo). Počasi se pomika proti Škorpijonu in pristane.

Z Igorjem že pred njegovim pristankom pobereva robo in odpeljeva avto na pristanek, kjer naju Mega že čaka.

Še zaključno druženje v Bistri