Padalska jata

Čeprav se mi zdi, da bo danes v redu na Kovku (napovedan močan JZ in še kar lepo) in se že zgodaj začnejo ostali organizirati, se raje odločim za prednovoletno zimsko pohodništvo z Alenko na Slivnico.

Ko se na parkingu v Cerknici pripravljava in si nalagam lahko opremo (seveda bom vzel padalo – vsaj za kondicijo, če bo že premočno za odleteti), se pripelje tudi Mega, ki se je tudi odločil za H&F (če bi se dogovorili za skupno akcijo, ne bi mogli biti tako točni).

Mega seveda oddivja naprej, midva pa počasi krevsljava po zbitem (=gladkem) snegu med množico ostalih pohodnikov. Više kot smo, bolj je vse temno in pokrito. Ko prideva na odprto na sleme, je tudi vetra že kar čutiti.

Pri koči samo odgaziva mimo gor (in dol) na start, saj bo veter samo še naraščal.

Na startu je cca 40cm snega in Mega že/še visi v zraku malo pred startom kakšnih 50m više. Vetra je veliko.

Nataknem si tangice, medtem ko Alenka malo razgrne M24.

Še preden se dobro vpnem, veter napihne padalo in potem ga 15min krotiva, da končno le hrbtno držim v rokah komande in A-linije (kasneje preverim, da je bilo takrat na startu 8-9/12 m/s).

Potem mi Alenka še 20 min drži padalo, da končno v trenutku vetrove nepazljivosti le hrbtno dvignem padalo, da kot pribito stoji nad mano, se obrnem in obstojim na mestu, da me naslednji moment potegne iz snega v zrak.

Naprej se praktično ne premikam, zato pa gre še kar malo gor, kar se lepo vidi tukaj    https://photos.app.goo.gl/3o7QSV3SoPdbOOs63

Tiščim v desno nad slemenom in me počasi le začne spuščati naprej (Jeanov vetrni arhiv kasneje pove, da je bilo na Slivnici takrat J, JZ 10/14). Počasi se pomikam proti Cerknici in ven nad cesto in začne me tudi po malem spuščati. Niže kot sem, bolj normalno gre dol. Vidim, da Mega pri kozolcu za pumpo zlaga opremo.

Megov let

Usmerim se tja in seveda ne opazim, da mi Mega kaže, da na tleh piha od Cerknice ven (S, SZ), tako da s precejšnjo hitrostjo pristanem z vetrom v hrbet.

Zoranov let

Zloživa in do avtov, kjer še kar nekaj časa čakam, da Alenka sestopi s hriba. Brez njene pomoči v takem vetru danes ne bi odletel 🙂 .

Glede na napoved naj bi bilo danes (po nekaj slabih dnevih) dobro (predvsem na Lijaku) in tudi sondaža ni slaba. Zato že zjutraj priganjam za akcijo. Tudi Erzo je že nazaj iz tujine in si spet želi domačih letalnih logov. Mega je za, Uki pa tudi. Le Jean nekaj okleva.

Pa se pojavi še Jože in na Železniški se 3je naložijo k meni in na Uncu še Mega – Jean pa odstopi, ker nekako dvomi v današnje uspešno letenje.

Pod Lijakom že množica padalcev. Herman polno zaseden vozi gor, zato mi pokličemo Sama, da nas zapelje gor.

Na startu nas je še več in vsi čakamo, da bo kaj. Pa ni nič: ne vetra, ne sončka, ki naj bi naredil (napovedano) lepo termiko … pa tudi v zrak ne gre nihče.

Po kakšni uri taktiziranja se dva le zapeljeta v dolino in tudi Erzo odcuri dol.

Erzov prvi

Še kakšno uro čakamo (Erzo pride še v drugo gor – bo vsaj nekaj dodatnih km in minut nabral). Potem pa je nekako jasno, da bolje ne bo in se pomečemo dol: Poje.

Jožetov let

Jaz.

Zoranov let

Mega.

Megov let

Erzo.

Erzov drugi

Urošu pa se tudi postavljati ne da padala in se raje zapelje dol. Katastrofa glede na napoved.

Danes malo manj močnoslaba inverzija z meglo po kotlinah in vse močnejšim JZ v višave. Včeraj so vsi napovedovali današnji super Kovk, pa je zjutraj v Vipavski vse v megli. Uki da idejo za Buzet (kjer naj bi bilo malo manj mlečno). Mega brez pomišljanja potrdi to idejo, tako da nimam kaj za reči (kasneje Mega prizna, da ga je Uki dobil še napol zbujenega in je samo suvereno potrdil predlagano…).

No, kakorkoli: ob 10.15 k Ukiju na Železniški, na Uncu vskoči Mega in gasa dol. V Razdrtem baze po tleh kipijo iz Vipavske. Vremščica se sluti skozi prosojne meglice, ko pa zapeljemo iz predora Kastelec vse v redkem mleku na Koprsko stran. Kljub vsemu vztrajamo dalje in od zadaj pripeljemo na Zavoj.

Na startu piha lepo gor, v dno doline se pa komaj kaj vidi skozi razredčeno mlečno ozračje. Malo modrujemo za startom (je pa kar hladno) in se po kakšne pol ure zdevamo spet na start. J piha rahlo močneje idealno gor po startu (“mogoče pa ne bomo scurili”, pravi Mega) in se začnemo pripravljati. Prvi v luft Uroš, pa jaz in potem Mega še kar nekaj časa čaka, da spet toliko pihne, da odleti še on.

Tik ob grebenu vozim za Ukijem, ki je kar malo nad grebenom, jaz pa se guncam točno na robu preloma. Počasi (večinoma 14-18) proti vetru, ki piha skoraj paralelno z grebenom, torej JV. Končno se prguncam do Raspadalice, kjer skozi mlečno ozračje posije nekaj sončka. Uki je porinil še malo naprej, jaz dobim dviganje in nekaj naberem. Mega pride tudi do sem in zavrti in je že 50m nad mano in poskuša še malo naprej za Ukijem.

Sam še malo vrtim, ne naberem več in še nekaj zgubim, zato potem za Ukijem nazaj proti Zavoju z bistveno večjo hitrostjo (tudi 50). Ves čas sem lepo nad grebenom. Uki podaljša mimo starta in železnice do skalnatega pomola nad Perci (Jačemica 466m) in nazaj na start, kjer poskuša toplandati (in tudi uspe).

Ukijev let

Midva z Megom pa še eno rundo do Raspadalice, sedaj elegantno s cca 30 km/h lepo nad robom (veter obrnil za 45st na J !). Še nazaj brez problemov in potem naprej okoli roba proti Kviriku/SLO. Ves čas gre počasi dol, tako da pristaneva na Kvirikovem pristanku pod našim mejnim prehodom.

Zoranov let

Megov let

Še vizualizacija letov

Uki pride po naju in gasa.

Pa nas malo spodbudi še Vremščica, kamor gremo samo na oglede. Na spodnjem startu piha »na meji«, do zgornjega pa se ne prikopljemo po snegu pod vrhom. Še najbolj je za stvar Uki, ki pa ga mraz, veter »na meji« (zgornji), predvsem pa razredčeno mlečno ozračje, dokončno vrneta v toploto lastnega avta.

Več kot zadovoljni z izkupičkom !

Danes lep dan z SZ, Z više in katastrofalno slabo sondažo (+15st od 400 do 1000m !!). Z Ukijem sva se že včeraj (po njihovem neuspelem udejstvovanju na Lijaku) začela usklajevati za danes. Glede na tako slabo sondažo je bila danes zjutraj celo ideja za Krvavec, pa je bila ta ideja opuščena (tudi po posvetu s Simeonom), saj močan SZ ni obetal idealnega letenja proti Grintavcu in Kočni (kot na Božič lani)…

Na koncu se v obupu odločimo za Kovk.

Ukija poberem pri Rutarju, na Uncu oba k Megu in do Anje, kjer čaka Jean z Ano (tandem). Gor in na start, kjer je zbrana večina letalne Slovenije.

Vsi čakajo, redki štartajoči curijo v poden. Počasi postavimo še mi in potegnemo.

In v večjem ali manjšem loku,

Megov let

Ukijev let

ali poskusu drajsanja ob skalah, pocurimo na pristanek.

Zoranov let

Jean & Ana

Smo pa bili na toplem sončku.

Še en podoben dan (zgoraj S pa to…), sondaža malo slabša (od spodaj nažagano pokonci do 1700), tako da si ne obetamo nekega super letenja. Lijak je vseeno edina bolj letalna opcija.

Na Brezovici se zberemo malo pred 11h: Igor in jaz prestopiva k Jožetu in gasa dol.  S 1.Herman gor. Na startu smo prvi in se začnemo počasi pripravljati, saj vetra ni skoraj nič (manj kot včeraj). Danes sem končno preklopil na Mentorja3, saj sem imel že dovolj blata za novega Mentorja5 (ga bom malo pršparal čez zimo…).

Končno prvi startajo (Hren, Micko,…). Ko pride še druga skupina z Valiči – pride tudi Emil, prvi pa smo že zelo napeti (od zadaj se s S že rahlo pokriva). Prvi od naših potegne Igor, pa jaz, Jože in še Emil.

Danes je treba bolj delati, kot prejšnje dni, vendar se kmalu spajsam nad rob, potem naberem do 1000 in se za Igorjem zapeljem proti Zmajarski. Tudi Jože je že tu. Igor (že malo prej) pobere nekaj več in gre naprej na Čaven, sam pa se po nekaj matranja okoli Zmajarske obrnem nazaj za Jožetom, ki se tudi že vrača, saj je naprej že vse v senci oblakov. Ves čas sem (smo) bolj nizki. Na Lijak, tu spet malo naberem; čez na Danijela, kjer mi (nam) Valiča pokažeta lep steber zunaj in spet do 1000.

Naprej na Z je še lep sonček, zato na Škabrijel za Jožetom, tu malo popravim in nazaj. Na Danijelu sem že pod robom in vrtim bolj v prazno na neki 0. Pa se pripelje Jože, gre bolj na V rob in tu takoj dobi lepo dviganje in mi pokaže rešitev. Kmalu sem na 900 in za njim na Lijak. Tu spet naberem (va) okoli 1000 in proti Zmajarski. Tudi oranžna M6 z Emilom je zraven njega in se že plazita okoli Skreta. Če gresta ona, pa grem tudi jaz za njima. Najprej smo nizki (že pod višino Skreta), potem se počasi spajsamo (jaz na 1200 – Igorjev dežurc) in pod robom naprej. Pririnemo do Modrasovca. Sam sem sicer odločen, da grem pristati v Lokavec, pa oba obrneta nazaj in jima sledim ves nizek.

Plazimo se okoli robov in kar drži. Srečamo se z Igorjem, ki že v drugo rine na Modrasovec. Sam sem sicer nižji od Emila in Jožeta, pa vseeno z občasnim popravljanjem pridem pod Zmajarsko do Lijaka, kjer me spet dvigne, tako da podaljšam še do Danijela in nazaj nad pristanek. Tu sem visok in moram zbijati, da pristanem (vsaj še malo proti Škabrijelu bi lahko brez problema podaljšal).

Zoranov let

Igor po postaji javi, da je bil prenizek za nazaj.

Igorjev let

Jože pristane tik pred mano.

Jožetov let

Emil pa v mraku nekaj minut za nama.

Emilov let

Pospravimo in z Jožetom po Igorja in gasa proti LJU. Doste bolje, kot smo pričakovali za tak dan in tako napoved.

Še vizualizacija