Igor že včeraj da pobudo za Ivanščico in čez vso nedeljo se po malem koordiniramo glede tega. Predvsem Erzo poriva zadevo in celo spodbudi Kraševce, ki zagotovijo kombi, zalomi pa se pri šoferju. Ko šoferja pozno zvečer praktično zagotovi(mo) (Jean), pa Gorazd odpove udeležbo in kombi in zadeva (po nepotrebnem) pade v vodo – vsaj kar zadeva ostale udeležence. Erzo namreč zapelje paralelno organizacijo s Korošci (Štajerci?) in uresniči osnovni cilj…

Ostali pa se dopoldne koordiniramo, kam v tem močnem SV (in ali sploh je tako močen, kot je napovedan). Idejo o Zavrhu odpade po Pojetovih info o premočnem vetru in ostane le še morebitni Gozd popoldne, ko bo (če bo) vse obrnilo v bolj južne smeri.

Dokaj slabe volje, ker se nismo znali pravočasno bolje organizirati, se grem tolažit vsaj s kakšnim projektom.

In stojim tule na vrh tega položnega (terasastega) travnika že petič. In tudi danes piha narobe: popolnoma z leve (čeprav bi naj po podatkih postaj, ki so najbližje, pihalo v teh krajih iz J, JV – torej skoraj gor). Doslej je bilo zelo močno 2x čisto z leve (ob napovedanih V vetrovih) in 2x čisto z desne (ob JZ).

Danes je še najmanj vetra in takoj postavim.

Naslednje 2 uri dvigujem in poskušam speljati po položnem travniku pred teraso s pozornostjo do gležnja, ki sem si ga zvil v četrtek (na podobnem terasastem travniku blizu Sodražice, kjer pa je pihalo močno strogo z desne). Poskušam v levo proti vetru, pa naravnost dol (ko kao ni vetra),… pa se vedno konča s sunkom ali pišem z leve, ki sesuje padalo (čeprav se večkrat celo odlepim od tal). Ko mi na koncu le rata, moram pred drevesno mejo zaviti desno v vmesno čistino, pa me veter od zadaj samo odloži na spodnji travnik in stvar je predčasno/predkončno zaključena.

Zoranov let

Imam dovolj in pospravim. Sem namreč že pošteno zmatran od poskakovanja – sedaj pa mi je tudi zabeležilo let.

Na poti v LJU Igor javi, da je že s pristanka odpešačil na Gozd in da kaže kar dobro (Gozd in Kriška javljata J že nekaj časa). Čeprav najprej nimam pravega namena še tja, pa vmes pokliče Edo, da je za akcijo in se hitro uskladiva. Pobere me pri mojem Hoferju in gasa.

Na startu le nekaj padalcev, Igor in nekaj drugih že nekaj časa v luftu.

Spraviva se v luft in potem debelo uro in pol drajsava – jaz do Zaplate in nazaj in okoli Kriške, vendar vse skupaj brez prave energije in zadovoljstva (?).

Edo toplanda in reši avto.

Sam pristanem spodaj.

Zoranov let

Malo za mano pa še Igor, ko dopolni 3,00 h 🙂

Igorjev let

Za danes (ker je sobota in imajo tudi drugi čas za letalsko vremensko analizo) si rečem, da sploh ne bom gledal napovedi in stanja in naj drugi odločijo, kje bo najbolje in kam gremo. Kljub temu malo pogledam, ko že pride Erzov zborni SMS brez prevelikega znanstvenega raziskovanja… : Smuk. Potrdim in potem se le še malo usklajujemo z Manco in Igorjem, če je to najboljša izbira.

Na koncu se jih zbere na Vrhniki za dva avta (še Idrci) in iz LJU odpeljeva z Igorjem sama. Pri motelu Grosuplje prisede Igor k meni in v Krki midva k Piršu (ki se je dodatno pojavil v jati) v njegov kombi in na Smuk.

Tu je že nekaj lokalcev in nekaj Hrvatov (šola,… ?). Takoj postavimo z vmesno prestavitvijo dveh avtov v dolino) in v luft prva runda: Erzo, Boštjan, Igor… In kar začnejo pobirati.

Potem veter precej upade in kar nekaj časa čakamo, da vsaj toliko spet pihne, da lahko odletimo naslednji: jaz, Mega, Jean … in ostali (Niko, Franci, Domen, pUnČkA, …).

Malo zavijugam sem in tja brez uspeha, Mega je takoj za mano in pod mano in se mi zdi, da je že nevarno nizek, potem pa imam opravka s sabo, saj sem tudi že sam nevarno nizek, tako da samo zapeljem na prvi travnik blizu pokopališča.

Zoranov let

Takoj za mano je ob meni Niko.

Nikov let

Nekaj kasneje pristane zraven še Igor, ki je imel sprva kar lepo višino.

Do gostilne peš skupaj z Boštjanom.

Boštjanov let

Tu je že Aleš.

Piršev let

Ni nam za ponovitev, saj ne vidimo kaj boljših pogojev. Mega je s pristanka odlaufal spet gor na start, medtem ko Aleš in Igor rešita Piršev kombi.

Ko prideta dol, se mi trije naložimo v kombi in via LJU…

Domen je predrajsal Smuk sem in tja.

Domnov let

Ostali pa so bolj ali manj pobrali in se odpeljali nazaj.

Jeanov let

Erzov let

Revnov let

Zjutraj večurne detajlne znanstvene vremenske analize z Igorjem in na koncu pade ven Gorenjska (Krvavec, Ambrož, Gozd), saj je povsod vedno večja koprena in slike ne dajejo prednost Primorski. Je Z, celo malo SZ više gori… Jean se odloči za preizkus novega padala na Kurirčku. Erzo objavi Slivnico in na tem brez znanstvene podlage vztraja. Tudi tam je koprena, zato ostanem zvest znanstveni odločitvi.

Tudi Edo je za Ambroža in po 12h se zbiramo pod Grajcem. Med potjo se prijavi še Čepar, ki verjame, da bomo danes leteli na Grintovec.

Ko ga čakamo, na Krvavcu že piha V, na Ambrotu pa JV namesto prejšnjega Z. Ko Tilna končno dočakamo, se izkaže, da ima le crockse, kar mu omeji izbor starta na kopni Ambrož. Vse je pokrito in smo že precej znervirani. Igor celo predlaga, da se odpeljemo na Kovk. Ker nimamo zagotovila, da je tam super (veter je OK, koprena pa tudi…), se na koncu zapeljemo gor na poseko.

Ravno starta Jasna, potem še dva njena hrvaška kolega in potem mi počasi pripravimo (vmes za momente sramežljivo presije sonce kopreno ) in v luft: Tilen, jaz, Edo, Igor pa se odloči, da zapelje avto dol…

Najprej zacurim, ker na V robu (piha konkreten V) ni nič, pa potem nad Apnom dobim lep steber. Edo javi, da je scuril pod Kamniškim vrhom,

Edov let

jaz pa steber sfalim na 1400, brezupno iščem nadomestilo in potem preostale pol ure drajsam še na Grajcu.

Vsaj ura je bila, če že nobene dolžine.

Oni na Slivnici so pa (skoraj) vsi lepo leteli, na Primorskem pa tudi…

Spet JZ, Z, nekaj močnejši kot včeraj. Inverzija na 500 in 1500 in precej pokrito in nizke baze po Primorskem in Gorenjski.

Najprej razmišljam o projektih, pa me nekaj čez 11h Igor le spravi na obrate za Gozd (ravno pravi za to inverzijo) , medtem ko se pUnČkA in Edo napovesta za 13h iz LJU.

Igor me počaka na pristanku in gasa gor.

Na startu edina (razen Jure &Co neletalno) Takoj postaviva in Igor v luft. Najprej zelo zacuri, potem lepo pobere, medtem, ko jaz čakam na startu, da spet kaj pihne gor (ker piha občasno od zadaj in čisti V z leve). Ko je le nekako gor, startam in dobim močno dviganje gor, ki pa ga ne izkoristim in potem zacurim. Borim se vedno niže, na koncu na slemenu od pristanka. Ves nizek se pridruži tudi Igor in po slabe pol ure se predam.

Zoranov let

Igor je na tleh malo za mano.

Igorjev prvi

Med pospravljanjem so tu že pUnČkA, Edo in Poje.