Padalska jata

Je za “zgodovino” prav, če tudi skrite stvari ostanejo zapisane 🙂 .

Medtem, ko se peljem priti Ajdovščini meljem in tuhtam. Že dolgo nisem bil tako skeptičen pri izbiri vzletišča.

Aladin me svari pred močno burjo, Ščuka me svari pred burjo, nič mi Čaven ne diši! A na Lijaku imajo Winter Cup, Tomo se bo na Sabotin vzpel peš… Nič; prav Čaven bo! Pa saj ne bom sam.

Grem na kavo k Petru v Lokavec in na pristanek, kjer se nama pridružita še Jože in Janko. Izberemo prostornega Clia in oddrvimo na štart.

Tu pa presenečenje! Nič izrazito ne piha! Le veter obrača z vseh strani… Super!

Priprave potekajo hitro, a sem vseeno zadnji vpet. Prvi štarta Krkoč – vnebovzetje. Janko – vnebovzetje. Z Jožetom to opazujeva in poskusiva štartat, a veter obrača in Jože začne švicat, ko spet in spet razteguje padalo. Jaz vzletim, a ne dobim prave rakete… Malo opazujem Jožeta in ko (kooončno) vzleti tudi on, mi nakaže, da morda iščem srečo preveč nad dolino. Zapeljem se nazaj proti štartu in… naberem v rdečo.

Medtem sta Janko in Peter potegnila proti Krasu a imam občutek, da jima ne gre prav po planih. Najprej sta letela visoko proti JZ, zdaj pa nižje proti JV. Pustim Jožeta, ki odrine proti skretu, in grem za njima… Občutek čist OK, le GPS mi kaže hitrost 90 km/h (najbrž moj rekord)!! A tudi sam le zgubljam višino. Na Branikom imam tega dovolj; nisem nabral tako (pre)visoko, da bom zdaj tu takoj scuril. In, medtem ko Janko brezkompromisno leti proti Sežani in Peter curi proti Planini, jaz priklopim nazaj na greben pri skretu. Tu dobim spet lepo dviganje na dva jurja in veter me porine nazaj nad dolino. Od Vogrščka odletim do Nove Gorice kar nad avtocesto. Ko višine ni več na pretek obrnem na Škabrijel, ki ne dela, in proti Danijelu. Tu, na srečo, dobim lepo dviganje na jurja pa pol in gnečo pred Lijakom preletim. Tekmovalci nabirajo višino, a meni tega ni treba in grem kar naprej. A si vseeno želim okusiti vzdušje tekmovanja in, ko vidim en ducat padal v lepem dviganju, se jim pridružim. Vrtenje v levo mi ni najljubše a se le potrudim in lepo zavrtim z Enzoti in Zenoti… Le en King vrti ožje kar med nami. Tako napeto gledam okoli, da ne bi koga zahakljal, da niti ne opazim, da vrtimo spet en lep 4+ steber.

Dovolj imam tega rodea danes. Mehur me začne mučiti. Zapeljem proti Šempasu in po dolini, kjer naj bi bilo malo bolj mirno (pa ni), odpeljem proti Lokavcu. Višino lepo zgubljam a nad Cesto spet krasen steber! Ne morem si kaj in ga zavrtim. Spet sem na dveh jurjih in spet se malo razgledam okoli. Krasen pogled na zasnežene Alpe in Karavanke, Snežnik, Slavnik, cela italijanska obala od Trsta do Monfalcona, padska nižina… Vidljivost neverjetna!

Pustim se nositi z vetrom do Štanjela, a kaj naprej, pa ne vem. Gledam par padal (mogoče tudi Jožeta?), ki letita proti Sežani. A jaz bi rad le pristal, ker me tišči in se bojim, da mi s polnim mehurjem nabiranje v razbiti termiki nizko nad krasom ne bi bilo všeč. Zato se obrnem proti Lokavcu… A, seveda, s 1700 ne gre več dol. Mal čudno me je moral opazovati (menda?) Mega, ko mi po krasu pelje mimo in opazuje, kako jaz vlečem spiralo in velika ušesa… Vem, da bi od dneva moral potegniti kaj več, a ne gre.

A ko najdem območje propadanja pa gre dol brezpogojno. Z -5 se moje želje hitro izpolnijo in že lulam pri Lokavcu (na trdnih tleh, uff).

Tomov let

Žal mi je, da sem prvi steber malo preveč navrtel in izpadel s točkovanja… A let je bil enkraten. Ta burja je na trenutke kar smotana in padalo se je večkrat hotelo zložiti kar samo, ampak taki netipični dnevi vedno podarijo zanimive nove izkušnje.

Nedelja 12.03.2017

Tudi v nedeljo (12.03.2017) sem letel; sicer nisem šel na Lijak, ker me je gužva totalno odvrnila. Leteli so/ste pa odlično! Jaz sem se zadovoljil s kršenjem zračnega prostora na obali :-)…

Tomov let

Danes napovedanega veliko SV. Aladin na 700 ves zelen, na 1500 vsaj 2 repka, oboje lepo paralelno usmerjeno tudi čez vso Primorsko. Parapente 10m SV in z višino več, kamorkoli postaviš piko. Ampak dan je kristalno jasen, gradient fantastičen. Erzo zjutraj že jamra, da naj nas ne zavede prekrasen dan, ker je vetra preveč (Nevidni ga je že opral…). Ker pa imam že od jutra zemeljske obveznosti, ne priganjam.

Pa ob 11.00 SMS Erzo: Ti se zajebavas, cepar je pa na vrhniki  pristal z zavrha. Čepar je sicer res priletel z Zavrha na Vrhniko, vendar je povedal, da je bilo vetra že po startu veliko in da ga je sedaj že preveč. Tudi sam sem zjutraj razmišljal predvsem o Zavrhu… Malo prej sva se slišala z JanKom, ki je tudi navijal za Zavrh in se mu je že mudilo na nek start. Ker pa se mi nikakor še nismo mogli uskladili kam, mu svetujem Gozd, ki najbrž bo (10m S čez Kriško bo dolinc ob takem gradientu že ustavil…) in se bo gotovo dalo drajsati na Gozdu… To posredujem tudi Erzu, ki se mu že začnejo zviševati obrati. Tudi pUnČkA je za akcijo, pa Igor in Faaca

Nato prileti Igorjev SMS: 12-15 pri FACC-i. 25 do 13 Vrhnika. Smer Lijak ali Caven. 12-50 unec 13-15 ravbar komanda.  Hitro ga pokličem in mu posredujem še svoje misli o Gorenjski (kjer postaje javljajo vseeno nekaj manj vetra kot na Primorski – razen onih v višavah). Ker se že mudi, dokončno odločitev prestavimo za pri Faacu. Jean se dogovarja z Deluxom (in Špelo), ki tudi navija za Lijak (saj bo termika prebila…).

Pri Faacu nismo nič bolj pametni in se zbašemo v transporter in počasi v cincanju odpravljamo na obvoznico. Za Gorenjsko in Primorsko so približno enaki argumenti, zna pa biti pod Karavankami zaradi S bolj zgonjeno in Kriška ima še vedno 8-9m S ob sunkih. JanKo pove, da čakajo na startu, da Kriška malo upade, piha pa na Gozdu idealno gor. Herman pa izpod Lijaka sporoča, da je spodaj na pristanku sicer nekaj vetra, ampak da že obrača na JZ in da je Valič že na poti na start. In odvijemo na levo proti J…

Erzo sporoči, da se že dogovarja s Piršem in ga Lijak ne zanima. Tudi pUnČkA odstopi. Med potjo se Delux (ki je tudi že odstopil) spet odloči za Lijak in s svojim avtom pobere še Jeana. Mi pa sami v velikem Faacovem transporterju pod Lijak. Erzo sporoči, da gredo s pUnČkO in Piršem na Gozd.

V Vipavski vse vreče na AC od Podnanosa do Vogrskega vodoravno iz SV. Tudi, ko smo že skoraj pri Lijaku (ne spomnim se, da bi kdaj že bilo tako). Na pristanku piha SV, V na momente močno 5-7 ali več, meša obrača), v zraku na 2000 dve majhni piki, ki samo obračata in nabirata: Valič in še en (Rus?). Nihče od spodaj prisotnih ne namerava gor. Malo razmišljamo, če obrnemo in zapeljemo na Gozd (ampak bomo itak prepozni…). Naložimo se k Hermanu in gor (z zagotovilom, da nas na startu počaka). Onadva v zraku medtem že izgineta v višavah…

Na startu piha krajša obdobja tudi gor 3-5, pa takrat vreča kaže dol, ali pa so trakci na levi v drugo smer, kot na desni, skratka ves čas meša in obrača, občasno zadaj pošteno zašumijo borovci. na Kovku sunki med 10 in 13 SV in sploh ne upadejo.

Ko Valič prileti iz nekih višav in daljav nazaj proti startu, ga spet ekspresno pošlje v višave. Zdi se mi (nam), da mora biti zunaj res močno in razgonjeno. Nimam dobrega občutka in se odločim, da ne grem v zrak (čeprav bi takrat štartali še lahko).

Valič zunaj izvaja ekshibicije. V močnem dviganju naredi helikopter in se kar nekaj časa vrti na isti višini. Potem pa z divjimi wingoverji zbije višino skoraj do podna, pa spet nabere in končno pristane na Modelarski (proti hribu).

Čakamo in modrujemo, da pridejo še Jean, Delux in Špela. Obdobja vetra gor so vedno krajša in vedno manj jih je. Kljub temu Delux postavi, da bo počakal na primeren trenutek, Faaca (tudi že željan letenja po dolgi smučarsko počitniški pavzi) pa mu sledi. Jean razpakiran okleva (pozabil čelado), Igor malo uredi obutev in obleko, jaz samo opazujem…

Ko Delux prvič potegne, mu na pol dvignjeno padalo odnese v desno in prekine pred robom.

Potem pa le malo popiha navzgor in to izkoristi Faaca, da potegne in s precej ohlapnim padalom poforsira do konca starta in spelje. Levo pred startom dobi dviganje, nekaj hitro nabere, pa pade ven in se kot po toboganu odpelje na pristanek.

Faacov let

Boris čaka vsaj na nulo kar nekaj časa, saj piha dol. Končno se mu zazdi, da je in potegne naprej. King nikakor noče gor, ko ga vleče za sabo, potem skoči gor, vendar je precej ohlapen. Poforsira do roba in čez, potem pa samo vidimo, da se padalo sesuje pod start. Jean je takoj pri njem in mu pomaga nabrati in prinesti robo nazaj na start.

Naslednji poskus Borisa več ne zanima…

Erzo, pUnČkA in Pirš se odpeljejo na Gozd, kjer je množica padalcev v luftu in jih samo dviguje v višave (vsaj tako dojemamo situacijo mi, ki sedimo na startu na Lijaku in opazujemo Livetracking na OLCju…)

Erzov let

Pirsev let

In baje je bilo fantastično na 2000, 2500, 2800 (čeprav je nekaterim bilo bolj razburkano, kot na viharnem morju…). In to spredaj nad dolino, na Krvavcu, na Grintavcu, pri Veliki planini, Dobrči, do poznega večera sploh ni šlo dol…

Tudi Domen se je odpravil na Gorenjsko, čeprav malo pozno…

Domnov let

Zjutraj slabo kaže (dež, vse sluzasto), potem pa se malo izboljša, da vsaj na projekte začnem misliti. Tudi Erzo navija za popoldanske projekte, ampak vreme se kar boljša in boljša in v Vipavski so ceste že suhe in občasna modrina, pa tudi Kovk je ves čas zmeren J (največ sunki 8,8). Tudi na Gorenjski je nekaj časa sonček in ko preverim še sondažo, je ta res odlična (razen, da so baze po vsej višini). In se z Jeanom že dogovarjava za Kovk ali Lijak (mogoče bo pa danes 100tka…).

Ko se javi še Igor (da ni kaj oklevati), razpošljem sms in sem čez 15 min že v njegovem avtu (pri njegovem Hoferju). Ob 12.30 na Železniški snameva še Erza (ki je seveda opustil vse druge misli in aktivnosti) in na Ravbarkomandi še Jeana.

Ko prihajamo pod Lijak, si poskušamo zagotoviti Hermana, ki pa zgoraj na štartu čaka skupinico, ki se ne more odločiti za start (baje je na momente premočno…). Na pristanku pa se nam ne zdi nič posebnega. Čez 15 min so oni spodaj (dokončno odstopili od letenja zaradi premočnega vetra) in nas zapelje gor, kjer so še 2 ali 3 čakajoči. V luftu nikogar.

Ne zdi se nam kaj posebno neobičajno ali močneje, kot smo že doživeli, zato takoj (počasi) postavimo v blatno in mokro pobočje. V luft Erzo, pa Jean, Igor in jaz. Vsi trije lepo startajo in jih spredaj takoj dvigne. Ko pa potegnem jaz, lepo dvignem padalo hrbtno (je močno, ampak celo zame čisto obvladljivo), po obratu pa me izstreli v luft  in grem potem naravnost gor (celo malo rikverc) še kakšnih 30 m, da me potem le spusti naprej (a je bil ravno sunek vetra po obratu ???). Pred startom pa gre samo gor nad greben do 1100 in lepo drži in dviguje, da se samo peljem za Igorjem in Erzom na Zmajarsko in naprej (čeprav sem precej bolj zunaj, stran od grebena). Šele po Skretu pridem bolj na pobočje (tu smo že vsi štirje blizu skupaj), saj precej zgubim, pa sem kmalu spet nad 1100. Vse od Lijaka pa do konca Čavna rinemo v veter (manj kot 20), šele od Modrasovca naprej 20-30, s tem, da sem jaz spet precej bolj zunaj in kar velik del poti višji. Vso pot le nekajkrat zavrtim, ker gre pod bazami kar samo gor. Na prehodu Jean in Erzo odpeljeta ven (kao na Kras…), pa hitro zacurita in se vrneta na greben Kovka. Samo odpeljemo se do Podrte (spet sem bolj zunaj tik pod bazami med 1000 in 1200).

Jean in Erzo poskusita proti Nanosu, pa samo zacurita (od Vipave sem močan J) in Erzo obrne takoj, Jean pa kakšnih 10 min kasneje, ko mi trije že obrnemo nazaj proti Čavnu.

Ves čas počasi nabiram in sem, ven od Hublja, že na 1400 rahlo v bazah (vendar sonce lepo proseva od spredaj in samo peljem naprej). Erzo in Igor se mi zdita že zelo nizka, ko sam z 900 priklopim Čaven malo pod polico. Erzo na levi zunaj že rešilno nabira, sam pa se samo zapeljem ob pobočju v dviganju naprej. Na Kuclju sem spet malo pod grebenom. Naprej spet bolj zunaj okoli Skreta in mimo Zmajarske nad Lijak, kamor pridem s 1000. Naprej na Danijela in nazaj ob startu, pa spet kar samo nad greben in za Erzom na Zmajarsko. Od tu še malo naprej (Erzo obrne ves nizek malo pred Skretom), potem pa hočem kar zunaj direkt v smeri pristanka (zdaj zunaj že bistveno manj drži kot prej in namesto baz je neka popoldanska koprena).

Pa vidim, da je Erzo spet nad grebenom pri Kasarni in se usmerim tja not ob greben in spet naberem, podrajsam še malo pod startom in se zaključno zapeljem na močviren pristanek (medtem ko Erzo nabira km na Danijelu).

Zoranov let

Igor pristane nekaj za mano,

Igorjev let

Erzo pa do podna drajsa pri Modelarski.

Erzov let

Jean javi, da je v Vipavi, saj ga je, po Nanosovi zavrnitvi, zavrnil še Čaven in je preostale km nabiral na Kovku (kjer pa ni bilo nikogar, kljub super pogojem…).

Jenov let

Več kot zadovoljni z današnjim izplenom.

Še vizualizacija: