Padalska jata

Še zjutraj sem misli, da bi šel danes spet na Krvavec, pa je napovedan močnejši JZ, pa kar nekam zapira se. Jože bi šel najprej na Kuk (v Posočju že vse pokrito), potem na Slivnico, ko pa tam pojača na 12, gre naprej proti Vipavski. Erzo ne more, Mega kasneje.

Z Igorjem malo počakava, da se situacija razvije (zapre na Gorenjskem, pojača veter, kjer pač misli, da se mora,…)  in potem v akcijo: edino Kovk je še obetaven (5/8 JZ) .

Z LCjem v Logatcu pobereva Mega in od zadaj na Kovk. Poje po planoti išče projekte in se bo pridružil (?). Na startu nekaj Čehov, ki pa ne kažejo preveč navdušenja za start (le dva od množice se pripravljata), saj piha kar konkretno. Nekaj jih visi visoko v zraku – močan J nabija v Kovk. Mi trije kar postavimo in v luft: jaz, Mega in Igor.

Najprej moram malo poiskati, da se odpeljem nad greben, potem naberem do 1100m in protu Hublju in naprej. Praktično brez vrtenja nabiram (do 1300), včasih gre naprej zelo počasi, sploh če pridem preveč za greben. Mega je bolj zunaj in poskuša čez dolino na Čaven. Tudi Igor je daleč zunaj s ciljem proti Čavnu. Zunaj dela vedno bolje, sploh ko baza nad Ajdovščino vedno bolj raste J . Poje javi, da je startal s »Kitajske« in je tu nekje okoli. Ko v Predmeji obrnem, se komaj premikam nazaj. Bojim se že, da ne bom zvozil ven, potem pa zagrabi in gre gor in gor (čeprav komaj kaj naprej). Nekako le pririnem pred Hubljem bolj nad dolino in potem se mimo baze (ki je že grda in temna) zapeljem proti Vipavi. Mega je že mimo Kuclja proti Lijaku.  Še eden ali dva rineta čez proti Nanosu, ampak bolj notri po standardni ruti, kjer samo ustavlja in spušča proti Vipavi. Tudi mene spušča in ustavlja (občasno je 0 naprej…), vendar sem dosti višji in bolj spredaj, tako da pririnem pred Plaz. Tu pa dobim ves J, ki me s 4+ odpelje z 700 na 1100. Nanos je že pod temnimi bazami, baza nad Ajdovščino kar raste in raste, samo naprej proti Krasu je še modrina z manjšimi bazami. Ampak naprej skoraj ne gre in nad AC mi je zadosti in se obrnem in (Naviter pokaže 72 !) odpeljem proti Anji. Nekaj jih že nizko pristaja z ušesi, pa se kljub temu komaj premikajo naprej. Niže je še precej bolj živahno, vendar na koncu le pristanem brez težav.

Zoranov let

Malo za mano pristaja tudi Igor, ki se že kar nekaj časa trudi spraviti na tla.

Igorjev let

Igorjev komentar leta: Najprej je fajn pihalo in šlo fajn gor. Potem je šlo fajn gor in tudi naprej. Potem je šlo samo dol in nič naprej. Potem je pa šlo samo še gor in potem ni šlo skoraj nikjer več dol. Na koncu sem bil vesel, da sem na tleh!

Mega pride nazaj z Lijaka, najprej se mu zdi že bolje pristati pred Ajdovščino, potem pa le pripelje k Anji.

Megov let

Vsi veseli ko radio, da smo na tleh…

Ko pospravimo in se prestavimo k Anji, pristane tudi Jože, ki je tudi bil skoraj na Lijaku (pa tudi v tisti veliki bazi nad Ajdovščino).

Pojetov let

Še vizualizacija

Mega začne peš gor po LCja, potem pa s tremi štopi in svojimi nogami pride v eni uri do avta.

Šele proti 14h se lahko posvetim nezemeljskim zadevam in takrat so tazgodnji že na svojih lokacijah: Poje in Grimšič na Slivnici, Jean na Kovku tandemira. Tapozni pa še ne morejo ali so na dopustu ali se preprosto ne javijo na moje gnjavljenje… In sem sam. Edina svetla točka je pUNČKA, ki ima proti večeru zemeljske obveznosti v višjih legah, nima pa dovolj časa za nezemeljske; in ker mora ubiti čas do takrat, je pripravljena meni nuditi zemeljsko podporo.

In se dobiva pod Jenkovo ob kavici in prigrizku in prijetnem kramljanju. Potem pa z LCjem gor na Ambrota, pa še gor na Zgornjo poseko, pa še gor do rampe (tu je pUNČKA že rutinirana 🙂 ), pa še gor do hotela. Odneseva (mojo) robo pod hotel in postaviva.

Piha lepo gor, na momente kar močno. Nekajkrat mi ga sfiži (hvala pUNČKI za postavljanje), dokler ga le ne napihnem in speljem.

V zraku sem sam (le na Ambrožu je še eden v luftu, ki pa hitro zgine v globine). pUNČKA odpelje LCja dol.  Najprej se malo matram tod okoli in še pred zgornjo postajo jajčkov, dokler ne dobim lepega dviganja pod bazo do 2100. In potem »klasika«: direkt čez na pred Javorov; tu sem dovolj visok, da se kar odpeljem na Zaplato; na Z robu spet naberem do  2000, pa pred Storžičem lepa baza do 2200 in do Kriške. Tu so v nižinah prvi padalci, ki jih danes srečam (14.30, eni startujejo s Kriške, večina z Gozda). S 1800 popravim na 2000 in se odpeljem v Dobrčo z mislijo, da nazaj ne bo problema (saj je danes vendar zaprisežen JZ do stratosfere…). Pred mano je še eden, ki pa je 400 m niže (kasneje se izkaže, da je to Micko), ki mi kmalu  izgine na pobočju Dobrče. Priklopim Dobrčo s 1300 in naberem do 1900 – več mi pa ne gre. In kar je najhuje – tudi nazaj ne gre: piha V (dolinc ?) po vsej višini in proti vetru mi gre cca 15 in samo dol (tu je pravkar meni nevidni Micko pobral do 2400 in se ravno pelje proti Begunjščici…). Hitro se odločim (proti Begunjščici si ne upam) in se odpeljem naprej po grebenu mimo Begunj (40+), visoko za Petrom (50+) proti Žirovnici(60+). Hitrost narašča in na zadnjem koncu grebena imam že 68! Hotel sem se nasloniti na Ajdno in »zapeljati« do Jesenic (s to hitrostjo bom tam 1,2,3 …), pa me močan ruker na koncu grebena opozori, tako da samo zapeljem ven nad Žirovnico, obrnem v veter in po liftu dol pristanem nekaj  čez 17h.

Zoranov let

Še vizualizacija

Takoj pogledam na Prevozi.net (prevozi ob 17.15, 17.30 in 18h J z Jesenic ). Pokličem za 17.30, pa je voznik pri meni še predno uspem pospraviti 🙂 . Žal se mu mudi in me ne more zapeljati pod Ambrota in me skipa Kranj vzhod, kjer me pobere pUNČKA, ki se ravno vrača z višjih leg v nižine…

Kasneje ugotovim, da je Micko pred Begunjščici obrnil  nazaj, pa ga veter ni spustil ven, tako da se je tudi on usmeril proti Petru z nekaj večjo višino in pristal malo naprej od mene.