Najprej mislim zaključiti, pa gredo tečajniki še eno rundo gor in Sandi ima s seboj tudi Q 22. In grem seveda zraven s Primožem in ostalimi (Sandi ostane spodaj).

Snežna nevihta je mimo in na startu sedaj občasno pihne rahlo dol. Tečajniki postavljajo in startujejo. Predzadnji postavim Qja (zadnji bo Primož) in ko kao ne pihne dol, potegnem. V dveh korakih je Q nad mano (tudi Q res skoči), potem pa polaufam še nekaj korakov, da me odlepi (vendar dosti manj, kot sem pričakoval za takšne razmere in teh 22 m2 🙂 ).

Q je hitrejši, do Grajca bolj zgubljam; ko spustim komande oziroma vozim naravnost, kar malo niha levo desno, vendar ni neprijetno in se nekako vklaplja v dinamičnost letenja. Ob Grajcu je V, JV močnejši kot prej in mi občasno še popiska. Spet nekaj bolj ostrih obratov in ostrih krogov in nežnih wingoverjev nad pristankov in na tla.

Zoranov let

Zoranov let

No in zdajle pisec teh vrstic odhaja na drug konc sveta, tako da nekaj časa ne bo več  postov in vsi skupaj lepo gnijte doma!:) .

Na Erzov namig posodobljeno iz Hongkonga.

Hajknflaj na Sabotin. Gor se odpravimo z mamo in Ano, po severni strani, ki se začne najprej na kolesarski poti, nato pa zavije levo v hrib. Skoraj na vrhu je videti še nekaj ostankov od vojne – žičnica, rovi…

Skozi rov nadaljujemo do (skozi) vrha in pridemo ven pri kasarni. Jaz se malo iščem, kje bi lahko štartal. Vse mi zgleda preveč položno. Nato me ogovori neznana oseba in me sprašuje, če bom odletel. Pritrdim, oseba odide in se vrne nazaj z nahrbtnikom 🙂 Sandi Kristič je tudi prišel letet, da mi je blo za prvič kar v uteho. Odrinem v konkretnem JV (ko obrnem v veter me ustavi na mestu).

Odrine še Kristič z M6 in skupaj jadrava levo desno po grebenu, nato se on odpelje proti brdom, jaz pa za njim, nižji. Ko ga ne vidim več in se pobiram na zadnjem kuclju, kjer imam še dolet do pristanka v Podsabotinu, me zamikajo Brda in se s popravljeno višino odpravim tja, pa me močno požira in zaustavlja (od kod zdaj Z??), do Podsabotina ne morem več, tako da zelo kaskadersko pristanem na cesti, malo pred štromom, pa še v klanec navzdol…

 

Zjutraj se prvi oglasi Žan z ugotovitvijo, da J SLO obeta, vse ostalo pa v dežju ali megli. Seveda tudi sam pregledam kamere in vetrove in vse po spisku in ima popolnoma prav. In ker je veter v tržaškem zalivu napovedan J, JZ, bi pa mogoče danes bilo tam OK. Poleg tega še Tom za popoldne najavlja obisk Kraškega roba (je obveščen Žan).

Vse to me spravi na obrate in že odhajam. Erzo je na terenu v Zasavju in bo tam reševal serijo (če bo dež ponehal). Še Mega kar sam pokliče za akcijo, jaz pa še uskladim z Žanom in dol.

Naložim Mega na Uncu, na Ravbarkomandi vskoči Žan in gasa. Malo še filozofiramo pred Razdrtim o Vipavski (kjer je pa bolj pokrito), pa brez oklevanja zavijemo na levo. Tudi vetrnice, mimo katerih vozimo, kažejo J, JZ.

Na Socerb in po kolovozu do prvega prenovljenega starta, najbližjega gradu (in najdlje od osnovnega).

Piha lepo gor, mogoče je malo čutiti, da je glavni veter zunaj precej z leve (J). Z Žanom začneva takoj postavljati, Mega pa nama pomaga in bo potem LCja prestavil na glavni start in tam odletel, če bo obetavno. Potegne Žan in lepo zajadra in je hitro nad startom, jaz takoj za njim.

Rinem v levo v veter proti gradu. Ko me preveč ustavi, nazaj nad start in naberem nad greben. Še enkrat nad grebenom do gradu, prebijem in potem gre tam lepo gor do 750. Z vetrom se odpeljem z lepo višino nazaj do konca grebena (do doline Glinščice) – Mega postavlja na glavnem startu, Žan je niže nad grebenom. Obrnem in  še enkrat v veter proti gradu. Tu naberem do 800 in rinem kar naprej. Medtem je Mega že v zraku, Žan pa toplanda na osnovnem startu Socerb.

Jeanov Socerb 4

Jeanov Socerb 4

Na naš današnji start (Socerb 4 🙂 ) prihaja tudi Tom, Žan pa je že z novim startom spet v luftu. Potem ne vem več, kaj se dogaja zadaj, saj rinem proti Ospu in naprej – počasi dol. Pred viaduktom se poskušam še obdržati za nekaj časa pod Gabrom (na 400), pa kar zmanjka vetra in dviganja in počasi scurim v Osapsko steno – in zapeljem na pristanek pod vasjo Osp.

Zoranov let

Zoranov let

 

Med pospravljanjem zvem, da je tudi na Socerbu zmanjkalo vetra in so na koncu vsi trije scurili na pristanek v dolino.

Jeanov Socerb

Jeanov Socerb

Žanove slikce tukaj

 

Kar dolgo časa neuspešno iščem kakšen prevoz iz Ospa (kar precej avtov odpelje mimo…), potem pa se me le usmili par, ki me dostavi na AC uvoz Črni kal.

Žan dobi iz doline prevoz z domačini gor in pride do LCja, Toma in Mega reši Tomova zemeljska podpora (= njegova draga 🙂 ); dostavita Mega na Socerb, od koder prideta z Žanom po mene na uvoz AC.

Vsi veseli ko radio (jaz pa še sploh) 🙂 .

Ker je na poti nazaj še lep dan in svetlo, predlagam še Vremščico, da ne bomo prezgodnji na Vrhniki za občni zbor 🙂 .  Oba sta za in gor.

Na spodnjem startu se z Žanom (Mega se javi za šoferja) hitro naštimava (jaz sedaj kar v tangice z  Rookom) in se v ravni liniji zapeljeva na letališče…

Zoranov let

Zoranov let

Jeanov let

Jeanov let

Žanove slikce tukaj

Sedaj  pa na občni zbor…

Slabše kot napoved, ker ves dopoldan ozek dežni trak od Postojne prek Ljubljane do Kamniških zaliva deželo. Naslednji problem je, da veter tudi piha drugače, kot bi moral (še vedno burja, namesto napovedanega J, JZ) 🙂 . Na SZ (kjer ni več dežja), pa je megla na podnu, čeprav je višje marsikje kar v redu. Skratka proti KP kaže najbolje in izberem Socerb (ker naj bi v tržaškem zalivu pihal Z).

Erzo približno potrdi, Mega je za. Ob 14h na Železniški zaman čakam Erza, ki me potem skensla, ker ima nujen sestanek. Sam na Unc po Mega.

Po Postojni dež res poneha. V Razdrtem še nihava ali v Vipavsko (precej svetlo), ali proti Socerbu. Naprej na levo.

Ko odvijeva na Socerb, se še vedno kaže burja. In od zadaj piha na Socerbu 4, Socerbu 3, Socerbu 2 in še zlasti močno na Socebu 1 (orig.Socerb).

Razmišljava kam (jaz sem že malo paničen…) in predlagam Kvirik S (Poljane, Glem…). Dol na Črni kal in še dol in gor in Gračišče in na vrh Kikirikija in na start: ne piha SV od Movraža ampak ZSZ čisto z leve na start !! Greva čez planotico na Z start, kjer pa piha čisto z desne (že od zadaj).

Čez dolino za Movražem vidiva Breg in tam bi moralo pihati gor. Gasa dol in naokoli in skozi Movraž in gor in po kolovozu in z robo na vrh travnika (vmes položiva štange el.pastirja).

Na startu veter 0 (malo nakazuje gor po travniku). Mega mi pomaga postaviti in potegnem in odlaufam po košati travi, ki skriva ostre skale (na srečo ne butnem v nobeno 🙂 ) in speljem in se v lepem loku na levo do Dvorov potem čez dolino zapeljem do ceste.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, je Mega že pri meni. Ker je še svetlo, se na poti nazaj ustaviva še na včerajšnji Zajčici, kjer pa nabija orkanska burja, da komaj stopiva iz avta…

Erzo pa rešuje serijo okoli Logatca (in hkrati dela novnovnove…).

Erzov prvi

Erzov prvi

Erzov drugi

Erzov drugi

Erzov tretji

Erzov tretji

Vanja pa je očitno na šolskih počitnicah v Avstriji.

Vanjevo "smučanje"

Vanjevo “smučanje”