Padalska jata

Gremo danes na Mangrt: Erzo, Faca in jaz (ki me pobereta na Kranj zahod). Najprej naprej divja Erzo, po prevzemu pice za Erza v Lescah pa z dvojno hitrostjo Faaca.

In smo 123 na Mangrtskem sedlu. Gor na start, kjer je že Zep Zep s spremljevalko in Liskotom. In ker piha od zadaj (od Mangrtske koče – SZ) ugotavlja, da danes ne bo obljubljeni dan.

Kar nekaj časa čakamo (pride še tandemist s klientko), da bi se kaj spremenilo. Ker se ne, postavimo padala proti parkingu (!) in odletimo: Zep, Erzo, jaz, Faaca in tandem.

Drži popolnoma nič nikjer, zato po panoramskem letu pristanemo v Logu.

Faacov let

Zoranov let

Erzov let

Pospravimo in z Zepom gor po avto. Ampak namesto, da bi zaključili, mora Erzo gor na vrh Mangrtskega sedla (formalno: ker še ni nikoli bil / realno: ker ga matra start na sever – Jeziki).

Malo si razgledujemo odskočne deske v navpično globino severne stene, potem Erzo vzame robo in gre na največjo – letalonosilko. In postavi in po nekaj poskusih odleti z vodoravne platforme na sever v senčno globino Mangrtskih (Belopeških=Fužinskih) jezer.

Faacov posnetek Erzovega starta

Potem Faaca prepričuje mene, da naj grem še jaz (nov start pa to…), pa me mrakobnost na ono stran sploh ne mika, vendar se pustim skoraj prepričati. In si v avtu, ko že jemljem opremo, dokončno premislim, da ne. Po tem se napali Faaca in greva gor na platformo in po N neuspešnih dvigih končno le odleti.

Erzo javi, da je pristal v Podkorenu.

Erzov let

Jaz pa odpeljem avto dol po ovinkih in ko sem že skoraj v Rablju, tudi Faaca sporoči, da je v Ratečah.

Faacov let

Poberem Faaca, Erzo pa se medtem že ogreje v Malinovi krčmi v Kranjski Gori, kjer se na koncu vsi dobimo…

Erzo organizira Kovk, jaz pa spet (kot v petek) malo hodit v griče.

Cilj je Kamniški vrh. In s seboj vzamem Nuptseja, da mi ne bodo kolena pri sestopu preveč trpela (kot so v petek). Čudovita sončna jesenska nedelja.

Od peskokopa po levi strmi varianti gor ob grapi do sedla in na levi vrh – Planjava.

Malo sončenja. Medtem v idealnem vetriču pripravim Nuptseja. Še malo uživancije v razgledih in toplem sončku, potem pa start.

Zavijem proti glavnemu vrhu in termika celo malo privzdigne Nuptseja. Zapeljem naprej proti Stahovici. In se spomnim, da sem pozabil predati ključ od avta 🙁 . Najprej razmišljam, da bi pristal kar spodaj, pa tako lepo drži, da podaljšam vse do Godiča (saj bom tule tudi laže ujel kakšen štop…).

Zoranov let

Pospravim in na cesto. Prvih deset avtov odbrzi mimo, pa tudi enajsti. Pa malo kasneje zabremza in rikverc pripelje nazaj – padalc s kolegom, ki gre na letet Kamniški vrh 🙂 .

Zapelje do kamnoloma in sva rešena 🙂 .

Danes napovedana šibka burja in ker še vedno več obeta (topla) Primorska, se z Ukijem uskladiva: Čaven ali Nanos vzhod (o Nanosu sva z Ukijem govorila zadnjič pod vetrnico, ko sva potem šla raje na Lijak, ker je bilo preveč burje, danes pa bi mogoče bilo…).

Ob 10.30 na Vrhniki sva sama in na poti proti Razdrtemu dobiva Megovo obljubo, da nama kasneje reši logistiko, če bova odletela. In greva gor (cesta OK za vsak normalen avto, ne le za LCja 🙂 ).

Na travniku pred anteno piha idealno (4-5/6 SV, v Vipavski ni bilo nobenega vetra, na Kovku 4,5/7,4 SV)) in takoj sva za. Sporočiva Erzu situacijo in ga takoj spraviva na obrate (se bo uskladil z Megom in Manco).

Postaviva in v luft: Zoran in Uki (ko odobri Zoranove nezapletene štrikce 🙂 ).

In potem uživava naslednjo uro na V robu, nad in pod njim… Že dolgo ne takšne uživancije, pa še toplo je… Po dopolnjeni urici se z Ukijem dogovoriva, da toplanda,

Ukijev let

jaz pa okoli antene nad sredino doline (se zaradi rotorjev bojim preveč k pobočju Nanosa). Čez Razdrto (veternica se kar lepo vrti) me splakne s 55, potem pa se hitrost znižuje in pred Podnanosom je le še 23-25. Pristanem v rahlem nasprotnem dolincu (Z).

Zoranov let

vizualizacija leta

Med pospravljanjem se Erzo, Mega in Manca že peljejo na start, kjer jih čaka Uki. V luft in potem še oni uživajo…

Uki pride dol po mene, greva v picerijo Vipava, kjer dočakava pristanek druge ekipe (Mega toplanda). Pobereva Erza

Erzov let

in proti LJU. Super dan 🙂 .

Erzo po dolgi indijski odsotnosti nazaj – in nas že navsezgodaj organizira: Goljak.

In smo ob 10.30 na Vrhniki: Erzo, Uki, Mire in jaz. In smo ob 11.30 v Ilirski. Marko in Gorazd sta naročila kombi ob 12h, zato se najprej spravimo na Gregorja na njegovem delovnem mestu in ga prepričamo, da gre zraven. Ob 12+x pride kombi in gor.

Pešaka na vrh, kjer piha nadstandardno (4-6/10,5). Kljub vsemu postavimo kar hitro in ob trenutnih umiritvah odletimo: Erzo, Marko, Gorazd, Gregor, jaz, Mire in Uki zadnji (da popazi na moje štrikce 🙂 ).

Komaj lezem(o) naprej do roba (bolj ali manj visoko), potem se plazim desno nad polico in občasno kaj naberem, skoraj stojim na mestu (tudi gas kar pritisnem…). Ko sem dovolj daleč, da so uradni travniki spodaj lepo dosegljivi, si upam tudi kaj zavrteti. In najdem lep steber, ki me odpelje nad polico nekaj čez 1200 (se mi pridružita tudi Gregor in Erzo…), potem pa padem ven (ali pa se konča) in se spet komaj plazim naprej in samo še dol. Nekajkrat še nekaj poskušam, ampak ko se že plazim po spodnjih drevesih, se samo še odpeljem nazaj do trgovine v Zabičah.

Zoranov let

vizualizacija leta

Mire se mi pridruži nekaj minut kasneje.

Pokličem Igorja (kombi Ilirska), ki naju spravi do šole, kjer je že Uki (ki pa je scuril pod Kozlekom).

Ukiju pa zmanjkalo baterije v GPSu

Marko, Gregor in Gorazd pristajajo pred šolo, Erza pa (brez postaje) nikjer. Malo čakamo, potem se odpeljemo proti Šembijam in do Knežaka, kamor smo “videli” Erza leteti. Ko se tam ustavimo in pomirimo s pivom in radlerjem, pokliče Erzo, da je pristal pod Srednjim vrhom 🙂 .

Erzov let

vizualizacija leta

Nazaj po njega in proti domu…