Komentar leta: DEVETI DAN:
Včerajšnji osmi dan je bil od zjutraj oblačen z veliko vetra, malo dežja dopoldne in z nevihto – fronto, zvečer.
Danes pa je na vrsti letenje! Kot vsak letalni dan se odpeljemo na paddock, kakor imenujejo plac, pisto znotraj pašnika in beseda pomeni prav to: pašnik. Veter naj bi popoldne nekaj pojačal.

Sam se hitro zrihtam in štartam v bistvu prvi zares, razen Gartha, ki trenira, se uči vinčat potem pa z M6 dol ne more več. Danes so se vrnili domača Kari Roberson in Bruce Marks ter Amerikanc Gavin Mcclurg – leti Xalps, ki so zadnje dni poniknili. Toda njihov nov vinč se pokvari!

Zahodna pista izgleda tako, da te vlečejo 500 m proti Z, nakar džip zapelje na glavno pisto, ki je orientirana na JZ in po njej naprej, ki se v celotni dolžini steza 3 km.

Prve baze med kopreno se delajo, preden me potegne. Odpenjam na istem mestu kot nazadnje, s 330 m in sicer na ovinku, ali je možno da prav vozeči džip vsakič sproži termiko? Na 15 km prvič do baze, nakar se držim desno, levo je kot bi odrezal gosta cumulusna oblačnost, ki je tedaj še idealna. Prav zato na 45km skoraj scurim, ker je sam rob tiste oblačnosti po katerem se vozim čudno scufan, da nazadnje vložim kviskota in se zapeljem ven pod črno bazico in res me vzame 150 m nad tlemi gor. Itak, da goni in klofa,kot še nikoli tukaj, Nemec, ki študira tukaj, pa vrže rezervo, ko faše kravato. Potem začne tisto prej omenjeno na levi divjati v višine. Na 70 km sem še na robu, saj se dogaja za mano, ostali bežijo dol, jaz pa stisnem še teh 30 km z vožnjo zunaj in čim nižje, v enem momentu se zdi, da lije samo 10 km za mano.

Erzov let

Erzov let

Na poti iz polja (45 min hoje) splašim lisico.

Primčev let

Primčev let

 

SEDMI DAN: Včeraj je bil naš šesti dan vetroven čez vse meje, tako da smo se v treh kot kopalci spustili nekih 400 m po Edvard river (kot bi se po Ljubljanici), kjer je videti gladina mirna, pod njo pa je toka 2-3m/s. V bajti pa smo delali fai trikotnike v smislu frižider-pojsla-skret in nazaj.
Danes je napovedano manj vetra s kopreno, na koncu izpade, da še brez baz.
Štartam 4/6 in odpenjam v stebru, tako da takoj poberem, le visoko ne gre. Na 25 km padem v propadanje, ki me spremlja do tal…
Erzov let

Erzov let

Potem si na isto vižo na travnik s5 naštopam kamionet, ko imam pospravljeno na pol. Komaj nabaševa ruzak noter med police z materialom servisnega vozila telefonskega podjetja Telstra, katero kartico in njih storitev uporabljamo v svojih telefonih. Temu se reče ugodna ponudba – še pobirajo te po pristankih!
Mimo vzletne piste, kjer je vlečni avto sam, domov v kamp, kjer sem že 15.15, medtem ko se ostali s pobiranja vrnejo 21.00. Odletene zmamke ostalih: xxx, 130, 137, 1, 130 km.
To da sem zgodaj doma ima dve dobri plati: sploh ne bom plačeval pobiranja, ki je višje glede na odletene km oziroma ga ni, če se vrneš sam in privoščim si podaljšanih 1000 m spusta v 40 min po Edvardovi reki, tako da me že kar zebe, pa čeprav je zrak 35 stopinj C. V tej reki krokodilov ni.
Komentarji (5)
  • 1.Jožef Rabič : Za krokodile nkol ne veš dokler ne ugriznejo:-)). So u glavnem pod vodo.Da se pa mate dobr je vidno.Zato pa tle pada dež kod da letos še ni:-((.Bo bolš ko se vrnete in prinesete lepo vreme. Lp in uživajte naprej
    [02.12.2014 11:05]
  • 2.Jože Poje : Erzo, mene tudi zebe… Le letim bolj na kratko. [02.12.2014 11:45]
  • 3.Janko Bogataj : FAI trikotniki 😀 [02.12.2014 12:37]
  • 4.Igor Kremsar : Vedno so zanimivi tvoji komentarji leta, jih z veseljem preberem. ( Nedaj se Ines ) 🙂 [02.12.2014 18:24]
  • 5.Boris Čebulj : Tok pod vodo je močan verjetno ravno zarad opletanja z repom krokodilov. Vsaj noge skup drž. [02.12.2014 20:39]

PETI DAN: Resnici na ljubo je treba povedati, da je obstajal tudi četrti dan, ki pa ga Slovenceljni nismo štartali, saj se je dan iz oblačnega in koprenastega dopoldneva z veeeeliko vetra v 15 minutah razvil v lepo cumulusno nebo z nekaterimi oblaki razraščenimi preko meje in smo se odločili, da nam ni treba. Edini ki so povlekli: dva domača in Amer so curnili. Le eden do max 30 km. Popoldne se je veter ustavil, neviht pa ni bilo, vsaj meni pa je bilo kar slabo, ker nismo leteli, ko sem z bazena zijal gor v oblake.
Danes so bile po robovih kontinenta fronte z nevihtami, mi pa nekje vmes, kjer je bil premočan veter s kako plohco.
Pozno popoldne (prava ura štarta je 16.48) se oblaki umaknejo proti severu, kjer lije, mi pa edini (drugih ni) izkoristimo (no ja dva od treh), vetrovno nepozornost in modro nebo ter ga navrtimo!
Direkt s spet utrganega vinča na 3000m, ko je teren spodaj le 100m. Malo se še poigravam z mislijo ali bi bilo mogoče odleteti 100, če bi se še naprej držal visoko za finalni let, ko me usodno sklati, pa še senca oblakov na zahodnem nebu lepo dopolni mojo curažo.
Erzov let

Erzov let

Res prelepo popoldansko letenje, ki me je spominjalo na tako lansko v Patuju, posebej še, ko sem moral, zato ker retrive ni smel na privat kamionsko pot v polje, kjer sem pristal, kot takrat skozi gozd do ceste, le da tokrat po kengerujskih stečinah, same kengeruje pa sem na pristanku v tropu videl skakati prav blizu skozi pšenico v taisti gozd.
Komentarji (4)
  • 1.Gvido Jager : Se mi zdi, da ti je ratal svojevrsten rekord: med navijanjem stebra na 3k- si naredu 12 km tracka, ha-ha, LP celi ekipi, GJ 🙂[30.11.2014 14:08]
  • 2.Janez Kocjan – JanKo. : tolk nazorni komentarji, da b sam še letene blo bl realn! srečn še naprej! ;)) ;)) [30.11.2014 16:29]
  • 3.Roman Debevec : Zelo barvito! [30.11.2014 17:25]
  • 4.Franci Reven : Uživaj in ne valjaj se preveč po bazenu,tja dol si šev letet. [30.11.2014 18:52]

Ravno začnem zjutraj gledati slike s terena, ko pokliče Slak, kam da gremo 🙂 . Seveda me to dodatno spodbudi in takoj najdem nekaj svetlobe v sluzu in meglenem mraku, ki se zliva nad večino SLO: okoli Gorice je nekaj modrih lukenj 🙂 . In z Istokom včeraj dogovorjen obisk Korade (Kuuka in še kaj…) je izbran. Mega in Manca sta tudi za, Mateja & Luka ne.

Poberem Slaka, do Železniške, kjer prisede Manca in še Mega na Uncu. Istok med potjo odpove vodniško-šofersko sodelovanje (poroča pa o mokroti nočnega dežja in delnega sončka v Goriških brdih). Manca na Razdrtem malo navija za J smer (Socerb – Obala…), češ da se na Goriškem že zapira. Ampak jaz odvijem LCja dol proti Vipavi in iz meglic že posijejo prvi žarki.

V Gorici je še lepše in ob Soči gor do Plav. Čez most in z nekaj iskanja pridemo na sam vrh Korade. Pri koči ne vedo nič o štartu, zato se spet opremo na Megov spomin.

Malo nazaj dol in parking in pešaka z robo na start (kar je travnat pomol, s podivjano metrsko travo). Pod robom pa še stopnička v obliki napol zasutega strelskega jarka. Malo sicer zmajujemo z glavo (tudi piha skoraj nič in nekoliko z desne – JZ). Ampak Mega trdi, da je to pravi start Korada in začnem postavljati (mene še najbolj skrbi gmajna in griči brez vmesnih pristankov do travnikov v Plavah). Ostali mi pomagajo postaviti. Malo čakamo na primerni dih vetra, Mega in Luka na robu, Manca kot štarter ob meni.

In potegnem Rooka, malo onegavim, da se stabilizira in odlaufam čez rob. Speljem čez strelski jarek in potem po putru naprej. Najprej sem malo nervozen in se naslonim bolj na levo pobočje, ko sem pa bliže Soči, vidim, da so tudi ob reki nad Plavami uporabni pristanki. Nad Sočo spet bolj drži, zato podaljšam proti Plavam in nekaj nad pristankom celo prvič popiska. V dolini pa veter malo meša in moram z nekaj guncanja pristati v smeri proti toku (proti S).

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem pride lokalec Zlatko Koren, malo za njim pa tudi naša trojica, ki jih moje letenje ni spodbudilo k sledenju…

Ker je delno sončno in še dovolj časa, nadaljujemo po Korenovih navodilih dol po dolini do odcepa in na levo gor (najprej kmečki turizem, potem makadam, potem smo malo predaleč na Poti spominov Soške fronte, nazaj do odcepa res ozkega kolovoza in drajsajoče ob šibju po tem ozkem kolovozu startu naproti). Ko v skladu S Slakovo navigacijo pridemo dovolj blizu, ustavimo.

Slak in Manca gresta iskat start, midva z Megom pa po centimetrih obrneva LCja na simbolični razširjavi kolovoza (ne morem verjet, na kakšni ožini se da LC obrniti 🙂 ). Vzamem Rooka in tangice. Nekaj metrov naprej se odcepi nadelana potka gor in po treh minutah sva z Megom na čudovitem startu (skoraj kot na Gozdu 🙂 ).

Edino, kar je narobe, je to, da piha v hrbet (SV namesto karkoli od J-Z). Pridružita se še Manca in Slak in zmajujeta. Z Megom pa si medtem pogledava travco, ki se nekaj m spušča do roba na SV in se spodaj od stopnice nadaljuje v gosto šibje in gozd. Meni je izvedljivo, sploh, ker piha lepo enakomeren SV. Jaz v tangice, Luka in Manca spedenata Rooka.

Malo počakamo, da spet pihne po krajšem premoru in potegnem in lepo drži nad mano … in stopim čez rob in speljem. Po putru proti Soči/Anhovu. Zaradi varnosti (ob Soči okoli Anhovega vidim veliko drotov, bajt in malo pristankov) raje zbijam in pristanem na lepem travniku pri Gorenjih Desklah.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim v mokroti trave, ko pridejo z LCjem (spet nihče drug ni hotel odleteti).

Sonce se poslavlja, dan pa tudi, tako da sforsiram, da se hitro odpeljemo še na Lijak, da bi se vsaj kdo od njih vrgel dol.

Ko pripeljemo nad start, je tu le Lucija, veter pa piha rahlo dol. Kljub dostavi nobenega ne zamika in na koncu odpeljemo še Lucijo dol.

Pri Slamiču prevzamemo še Deluxovo stestirano padalo in na zaključno pojedino v Picerijo Grad.

Super dan (meni prav gotovo 🙂 ), pa še na sončku smo bili.