Zjutraj ob 6.xx iz LJU. Mateja in Luka in Slak in jaz. Mega, Manca in Jasna Lalić (JL 🙂 ) v drugem.
Pred Gorico se Slak preseli v drugi avto. Mi -> Belluno -> Agordo (občudujem hotelček od prejšnjega tedna 🙂 pod Civetto ) -> pod Marmolado, čez Passo Fedaia (foto sešn z Marmolado in jezerčkom in …) dol v Canazei. Drugi avto naokoli, po daljši in hitrejši varianti iz Belluna, iz Z smeri pod gondolo v Campitello di Fassa. Pridemo skoraj hkrati.
Avtov več, kot v zimski sezoni. Vse totalno zabasano. Nebo popolnoma zapikano s padalci, kamorkoli pogledaš. Ko parkiramo, zvemo, da je tu padalski sejem/miting (pred zaključkom žičniške letne sezone konec septembra). Srečamo Valiče, Pijakovskega,… Manca, Jasna, Mega in Slak že na poti gor.
Ko pridemo okoli 12h mi trije z gondolo na Col Rodella, oni štirje že postavljajo na vrhu pod antenami. Na startu E nepopisna množica padal, zmajev, spremljevalcev, otrok, psičkov,… Mateji je slabo od vožnje, meni od gužve v zraku. Zato sedemo pred kočo/restavracijo in opazujemo vso to gužvo. V zraku živahno, kar nekaj kloferjev in premetavanja.
Naši štirje startajo (Jasna, Manca, Slak in Mega) po SV pobočju pod anteno. Generalno piha S s strani Passo Sella, vendar ravno tako piha gor na travnati strmini na J stran. Ogromno jih nabere in odleti, ogromno scuri. Po naši grobi oceni je tukaj danes, v soboto, 500-700 padalcev.
Ko se gužva malo razredči, začnemo tudi mi trije počasi dobivati voljo (vmes greva z Lukom pod gondolo gledati situacijo za J start, pa spet nazaj, pa mogoče bi bilo bolje na vrh, pa…).
Nekaj pred 15h uro postavimo med vlečnicami proti S, kjer kaže trenutno najbolj stabilno pihanje gor. Luka požrtvovalno pomaga nama z Matejo pri postavljanju 🙂 . Odletimo Zoran, Mateja in Luka.
V zraku na momente zelo razrukano (od +7,0 -> -5,0 !! ), nekajkrat manjši klofer, 1xrahla kravatica. Hitro naberem do 3100, padem ven in se odpeljem proti Sass Pordoi, občudujem Piz Boe (kjer sem prejšnji teden planinaril na vrh 🙂 ), okoli katerega je tudi roj padalcev… Spodaj je Passo Pordoi in avti kot modelčki… Ker tu nič ne dviguje (prav v skale si ne upam), se obrnem proti stolpom Sella in fotkam od zgoraj stene, kjer sem včasih plezal… Potem pa čez Canazei in Belvedere proti Marmoladi. Pozno je in vidim, da tisti, ki se vračajo na moji trenutni višini, kar s težavo rinejo proti pristanku zaradi močnega dolinca. Mega in Manca javita, de sta pristala in gresta zrihtat prenočišča. Raje obrnem, potem močno zgubim, pa spet naberem na Belvederju. Vidim, kako sesuti padalec pada v drevje z odprto rezervo… Nadaljujem čez nad Col Rodella za Matejo proti Langkopfel/Sassolungo, tu me spet fajn zruka, tako da se umaknem nazaj nad dolino in za Matejo proti Z vzdolž levega grebena. Potem pa nazaj in na pristanek v množico pristajajočih in pristalih.
Zoranov let
Fenomenalno lepo !!! (“pa še lepše, ko si enkrat cel na tleh”, pravi Mateja, ko pospravljava skupaj.
Matejin let
Kmalu pristane zraven naju tudi Slak.
Luka je dolinc tako zabremzal, da je moral pristati v Canazeiu in pripešači do nas.
Lukov let
Helikopter šele sedaj rešuje tistega padlega od prej… Ko smo že čakajoči na pir (ki ga nismo dočakali 🙁 ), pristane še Jasna.
Jasnin let
Zvečer obujamo dogodke današnjih letov ob čakanju na pozabljena naročila nas treh, ki nismo izbrali pizze, tako kot Manca, Jasna, Mega in Slak 🙂 .
Takole je pa svoje dogajanje posnel Jernej Bodljaj
