Padalska jata

Zjutraj pošlje LukaK SMS povpraševanje po preddežnem letenju. Seveda sem za (samo še z bicikla do doma moram 🙂 ). Predlog Grmada. Ko se uskladiva katero Grmado misli (Grmada-Šmarna, Polhograjska Grmada, Grmada nad Planino, da ostalih ne naštevam…), sva zmenjena. Slivnica 5/7,5 V.

Na Železniški se mi priključi (logistiko bo rešil Mega :-), opozori pa na podobno situacijo kot zadnjič – ko je na startu pihalo z vseh smeri…) in do bal. Pri balah piha SZ od Grčarevca 🙁 in to pri tleh kar konkretno. Malo modrujeva, potem pa gor pogledat.

Na startu piha 0-močno V-malo levo-malo od koderkoli… Od zadaj (to bi bil SZ), pa samo za en droben hipec. Torej ni tako kot zadnjič 🙂 . Še malo modrujeva (termika bo prevladala tisti SZ, saj se že vidi, ….) in postaviva. Vzorec se ponavlja. Luka mi da prednost.

Ko potegnem prvič v trenutku pihanja od spredaj, ga lepo dvignem, potem pa se mi zdi, da je padalo kar uplahnilo in prekinem. V drugo potegnem in sem v luftu in me začne kar spuščati ob pobočju dol. En močan ruker naprej (se že veselim, da bo zdaj termika), kot da hočem narediti preval naprej, potem pa spet nič. Usmerjen sem v levo, pa me nese samo bočno ven – in predvsem dol. Ko sem že nad travniki, padanje malo pojenja, tako da lahko lepo zaobrnem v smeri Grčarevca in stopim na tla.

Zoranov skok

Moj najkrajši let/skok z Grmade 🙁 . Med pospravljanjem pride Mega, Luka pa javlja, da je zgoraj veter od spredaj čisto ponehal in da piha pretežno od zadaj. Malo še čaka, potem pa pospravi in pride z LCjem dol. Posloviva se od Mega in na Vrhniko (na Zavrh ?).

Tu ugotoviva, da se ekspresno kuha in prihaja nevihta, tako da zaključiva za danes…

Danes je za dopoldan pred poslabšanjem še nekaj možnosti. Zjutraj pokliče Erzo že ob 8h, da gre na teren (Cerknica) in če naj vzame robo s sabo. Seveda sem za – pridem dol za Slivnico ali Grmado (ali karkoli že tam okoli, kar bo na napovedani V…).

Ko ga pokličem, je že na poti nazaj na Vrhniko in mu nekako ni več za stvar (jutri je v planu Madžarska in …). Pokličem Mega, ki se mu Grmada zdi še smiselna.

Med potjo je že viden močan razvoj in zapiranje z Z. Ko prideva na Planinsko polje, je iz minute v minuto slabše in že grmi. Mega mi predlaga Orljek za tolažbo in sva že tam.

Postavi mi postavi coto, medtem ko se preobuvam. In v tangice in potegnem po travi in ga ne spravim dovolj gor. Od Unca že grmi in pihne od zadaj. Še enkrat in zalaufam in sem v luftu. Na koncu travnika na pristanku je pastir, na srečo delno položen, tako, da rahlo zabremzam tik pred njim in dvignem noge, da ga preletim, predno pristanem…

Zoranov skok

Tolažba je pa le bila…

Erzo pokliče že navsezgodaj, da je danes tisti dan za Stari vrh (“…proti Tolminu bomo leteli,…”). Najprej sem za, ker upam, da bom v službi speljal, pa kmalu vidim, da mi rana ura (planirano 11.20 na Vrhniki) ne bo znesla. Žal odpovem (čeprav, roko na srce, glede na to, kako je bilo meni super na Starem vrhu včeraj, mi danes gotovo ne bi ratalo 🙂 ).

Sprostim se šele ob 14h in se uskladim z Ukijem. Mene sicer mika bolj v Karavanke (ali Kamniške), pa Uki zagotovi, da bo na Zavrhu super.

Na pumpi prestopim k njemu in gasa gor. Na štartu vroče za rastopit se, piha komaj kaj (baje bolje kot včeraj). Postaviva.

V drugem poskusu sem le v zraku in hitro na levo na raz. Slabo kaže, vendar ne scurim, čeprav nabiram le po metrih in spet zgubljam. Uki je hitro pri meni in je celo nekaj pod mano. Cca pol ure se tu matrava in vrtiva in se ne predava, potem pa je Ukiju  dovolj in javi, da gre v Dol (kotlina od Škorpijona gor). Najprej ni obetavno, potem pa začne nabirati. Takoj sem za njim in tudi sam začnem nabirati. Še zavrtiva in se končno spajsava nad greben. Naslednji 2 uri pa je sama poezija. Najprej še malo živahno okoli starta, potem pa se umiri v laminarca, tako da se samo vozim do Javorča in nazaj.

Po prvem povratku na start naberem skoraj do 1400, Uki pa se preko 1600 odpelje v smeri Prižnice. Žal se mu sredi doline udre in samo scuri na J konec Borovnice.

Ukijev let

V zraku se pridruži še ata Štusej (ki sploh ne ve za težavne začetke današnjega jadranja 🙂 ). Ko me roke že pošteno bolijo, pristanem ob pumpi, kjer pije pivo Uki zraven LCja.

Zoranov le

Še jaz radler, potem pa z ovinkom pri Ukiju naloživa še Štuseja in gasa gor po Ukijev in Štusejev avto.

Danes je bilo res fenomenalno umirjeno, brez stresov in z lepimi višinami 🙂 .  Zelo zadovoljen 🙂 .

Na Stari vrh so šli Erzo, Mega in Edo Pohl.

Erzo je uresničil svojo napoved na Starem vrhu.

Erzov let

Žal ni vidnega tudi Megovega leta, ki je zadnji del ostal skupaj z Revnom.

Revnov let

Je pa ostal za zgodovino zabeležen Edov 🙂

Edov let

Emil pa je ostal kar na domačem peskovniku in drugič razširil domet iz njega čez 100 km 🙂 !!!

Emilov let