Padalska jata

Slabo  z močnim JZ že drugi dan. Ščuka prijavi interes za 13.30 na letališču Divača, ker bo potem Vremščica zasigurno. Matejka si je vzela (skrajšan delovni) dan zase in je zraven. Mega okleva, ker zlaga drva, ampak bo videl (torej je tudi zraven :-)), Erzo NE. Njega ne bo Ščuka nategnil, da bi rinil tako daleč, on gre na Sv.Ano.

Mateja do mene, mimo Vrhnike (Erzo se ne da) in po Mega na Trikotnik. Ker že malo rosi, se odločimo najprej pogledati na Strmco, kjer v bistvu sploh ni tako slabo (močno piha, pri avtu 6/7,5, vendar je na meji, skoraj nič ne rosi), le sluzasto je in kaže, da malo više gori piha še močneje.

Pa gremo raje naprej, vendar ne na boljše ampak v rahel dežek. Govorimo s Ščuko, ki je še vedno optimist; Vremščica bo, samo ni še čisto tam (prihaja iz Ilirske)… Potem pa le pride tjaj in javi, da žal dežuje… In je pošteno, da obrnemo, on pa bi šel pogledati Vrhpolje (sprašuje za detajle, kako na start)… In obrnemo v Razdrtem na avtocesti nazaj in smo že blizu Unca, ko pokliče, da je J od Kozine pa vse suho in OK.

Ampak se ne damo in ne obrnemo še enkrat. Mega izjavi, da se ne bo premaknil severno od Unca, tako da sama nadaljujeva proti Vrhniki in se poveževa z Erzom. Je na poti na Sv.Ano in bo javil, kako je. Ko na Vrhniki odvijeva dol, Erzo pristane.

Erzov let

Gasa v Podpeč, kjer naju že čaka spakirani Erzo na cesti. Gasa gor. Pri cerkvici piha. Močno. Mateja pravi, da ne bo.

Matejka in Erzo mi raztegneta coto (in jo držita, da jo ne odpihne), jaz v tangice. Nekajkrat ga sfuzla sem in tja, potem pa ga le skupno obvladamo v zidek (5/7,5, trakec občasno čisto našponan…). Ko malce popusti, ga rikverc le dvignem nad sebe in stabiliziram, pa se komaj premaknem naprej (me bo rikvercnlo ?), pa Erzo spet zavpije, naj popolnoma spustim komande in porinem naprej in le speljem. Najprej me drži skoraj na mestu, gre počasi naprej in rahlo gor. Čutim, da res piha močno, vendar je laminarno. Malo zavijem sem in tja, ko pa sem bolj zunaj, pa samo spusti in odpeljem na letališče.

Zoranov let

Ko pospravim, sta Erzo in Mateja dol. Nevidni pošlje sms, da je odletel Vrhpolje… Pa smo spet leteli :-).

Zjutraj pokliče Štusej. Predlog je Primorska: Lijak ali Goljak. Meni kamere kažejo slabo  vreme tam doli, mi je všeč Goljak, samo bo najbrž premočno. Pokliče še Mega. On je še najbolj za Lijak, bo preveril s Ščuko za one obmorske kraje. Ščuka za Lijak. Erzo se prilagodi (Ščuki ?).

Ob 12h na Vrhniki v avtobus (pardon, enoprostorec) k Erzu: Štusej, Manca, jaz. Na Uncu še Mega. Pod Lijakom čaka Samo na nas (Ščuka, Marko pa še Tomo NG in inventar Istok). Na start. Vse grdo, tmurno, piha šibko, hladno.

Takoj postavim, da se ogrejem, ostali nakladajo in čakajo na kaj? Naši predhodniki scurili brez popusta. Postavljajo še ostali.

Erzo starta in odvije na levo in curi. Jaz kmalu za njim, v levo, vlečem ob pobočju do V roba, zavijem naokoli in odcurim na pristanek.

Zoranov let

Erzo pristane malo za menoj.

Erzov let

Potem še Štusej

Lukov let

Marko, Tomo, Manca, Istok, Mega. Samo Ščuka kar nekaj drajsa in ostaja gori na nam nerazumljiv način. Pospravimo in se spravimo v avtobus, on pa še vedno v luftu v pristajalnem manevru, ravno ko odpeljemo. Žalost :-(.

Zjutraj pokliče prvi Štusej, vendar je zame prezgoden. Potem zazvoni Ščuka, da bi danes bil dan za projekte. Tam okoli Krematorija ve za tri… Takoj me spravi na obrate. Kličem Erza, ki sploh ni navdušen (najbrž ima delo…) in me začne opominjati na najin dogovor :-). Pravi, da bi kasneje, pa čisto zadovoljen bi bil s Strmco. Ker imam tudi jaz gužvo, se strinjam…

Pa me pokliče čez pol ure, da je povsem “nova” situacija (vreme je povsem enako, kot vse zadnje dni – inverzija pa to, le da je bolj Z napovedan) in da je zbor ob 12h pod Čavnom ! Tudi Ščuka je spremenil cilje…

Na Vrhniki me ob 11.15 že čakata Erzo in Luka Štusej. Luka stopi na gas in smo ob 12.00 na znani lokaciji pri kombiju (Ščuka pripelje še Marka Valenčiča), drugače pa so tu še Luka Slak, Vidic, župnik, Turčin in seveda Istok (se je prijel tale Čaven 🙂 ).

Gasa gor. Na startu Z. Postavimo. Eni hitreje, drugi čakajo. Prvi Erzo, takoj desno čez plato. Potem Ščuka, Slak, Vidic in jaz (tokrat elegantno hrbtno), pa še Štusej in ostali.

Tudi sam zavijem takoj desno čez plato in vztrajam ob pobočju. Tisti, ki so zavili bolj ven, že zgubljajo višino. Občasno je kakšen mehurček, ki malo dvigne (zapiska) in tako je generalno curjenje precej upočasnjeno. Pred mano Slak in Vidic, pa Ščuka, ki vsakokrat, ko zavrti, ne pridobi skoraj nič. Tako ga prehitim in kar vozim in vozim in pridem okoli Kuclja in vrha Čavna. Tu sem že precej nizko, pa vendar više od cerkvice na Vitovskem vrhu, tako da zapeljem zadaj. Za trenutek se mi zazdi, da mi ne bo ratalo (ko se gmajna za njo malo dvigne…), pa dobim spet rahel mehurček in pridem čez. Potem rinem naprej ob pobočju bolj brez skrbi, saj lahko v vsakem trenutku odvijem v dolino. Pa nekako zdržim do Lijaka, kjer nekajkrat povijugam na V robu (Vidic dobi edini steber in nabere do grebena), potem pa se odpeljem kot prvi na pristanek.

Zoranov let

Pri Igyju vse prazno. Malo za mano pristane Nevidni, pa Istok, Vidic, Štusej

Štusejev let

in Marko. Vesel ko radio, ker je le ratalo še enkrat po prvem (uspešnem) Čaven-dnevu. Erzo javi, da je pristal v Lokavcu.

Erzov let

Med pospravljanjem vržem Ščuki kost, da gremo še na Nanos in je takoj za. Slišijo še ostali in so kar vsi zraven. Zato pokličemo Sama, da nas pride iskat.

Ko se peljemo proti Ajdovščini, Luka Slak še vedno vrti nulo na Vitovski rampi. Edini na vsem grebenu je :-). Erzo organizira prevoz avtov iz Lokavca do Vipave, kjer se priključita s Turčinom. Gasa gor mimo lovske skoraj do Hieronima (večina je, kot kaže, prvič tukaj na startu ?!).

Razporedimo se po položnem pobočju in postavimo. Piha že rahlo od zadaj, občasno na robu pihne rahlo gor. Prvi potegne Erzo daleč od zadaj, pa mu ga ne uspe spraviti gor in prekine. Potem zalaufa Ščuka in odleti. Erzo poskuša še rikverc, pa se spotakne in spet od začetka… Potem Vidic, Marko in jaz, za mano pa še Štusej in Istok. Erzo še kar poskuša. Za Turčina ne vem (je imel raztegnjeno).

Držim se grebena in počasi curim. Malo za lovsko pridem pod in potem drajsam ob pobočju in vlečem in vlečem, čez zadnje kuclje, mimo strelišča in pristanem tik pred Vipavo (pod Gradiščem) zraven Marka.

Zoranov let

Čez nekaj časa se pridruži še Istok. Pospravimo in do ceste. Marka pobere Ščuka, Luka Štusej

Štusejev let

pa kmalu mene in še po Erza in radler v Podnanos.