Padalska jata

Danes pa je krasen dan že navsezgodaj. In še preden opravim jutranje terapevtsko razmigavanje, Erzo že pokliče, da je ob 11h zbor (Tilen je že našpičen). To seveda zruši vse moje današnje plane, ampak kaj čmo…

Ob 11 presedeva z Erzom k Habibiju in gasa proti Vipavski. Vmes Erzo zorganizira kombi, ki nas pričaka pri Anji, organizacijsko ga dopolni (Erzo) s čakajočimi in prihajajočimi pod Lijak, tako da se na štart-štart pripeljemo polni. V luftu še nobenega, po štartu precej tujcev, naši se šele nabirajo.

Malo modrujemo, potem pa začnejo prvi naši postavljati (Tilen, Dragan,…). Končno nekateri tujci (ki so medtem poštartali) začnejo ostajati v zraku (=nehajo curiti in nekateri celo naberejo) in to je signal za akcijo. Postavimo še ostali in se drug za drugim odlepimo od tal.

Meni se  zdi, da je treba kar delati, najprej da prilezem nad greben, najdem pravi steber in navijem do 1200, potem pa si upam naprej. Pri Zmajarski sem že pod 1000 in spet vrtim sem in tja kar nekaj časa, da nekaj naberem, potem pa okoli roba. Poskušam upoštevati Erzov in Tilnov nasvet (od prej v avtu), da izkoristim dviganja ob razih in pri prvem robu res malo naberem, rinem naprej in malo popravljam, potem se mi pa na razu, ki gre dol z vrha Čavna ustavi.  Matram se in iščem, pa vrtim, pa vseeno curim. Naprej si ne upam in ko sem že kritično nizko, samo odvijem proti dolini in se peljem čez zgornjo planoto proti avtocesti in pristanem po slabi uri na travniku malo pred Selom.

Zoranov let

Spokam in do stare ceste. Štop na krajši razdalji do avtobusne postaje in čez nekaj trenutkov me že pobere bus, ki me odloži pri Anji. Ko se lociram pri Anji, pokliče Erzo,

Erzov let

ki ugotavlja, da Tilen ravno pristaja (on sam je pri piceriji na V Vipave).

Grem po Tilna in potem skupaj do Erza. Malo druženja ob pici. Tu zvemo, da je Mirko ravno toplandal na Kovku,

Mirkov neodvisen Kovk

gori pa je tudi pristal Boris (na Kovk sta prišla neodvisno).

Borisov neodvisen let

Ko pojemo in popijemo gasa proti Vrhniki.

Danes že zgodaj čudovit dan: sonček prežene nižinske jesenske meglice, modro nebo, brez oblačka … samo veter ne piha ravno prav… S, ki je z višino vedno močnejši in kmalu začnejo nad Karavankami nastajati oblački, ki jih hitro prinaša nad Ljubljano. Erza pokličem prezgodaj (se še ni nahranil in nič ne ve…), potem pokliče Boris, ki predlaga Grmado ali Zavrh. Sem zraven.

Ko pokliče še Erzo (po prehranjevanju…) sicer pove, da je Kavčič vabil na Lijak (ima Avstralca-vodenca, ki ga vodi po SLO startih… Erzo bi tud…), ampak jasno je, da gremo na Zavrh.

Ob 14h šoder. Prvi pripelje Poje (testiranje Borisove kraljice), potem Erzo, pa Kavčič+klient (na Lijaku pihalo dol…). In gasa gor (Erzo z avstralsko-slovensko ekipo), mi z Borisovim Pajerčkom. Ko hodimo na start, piha. Močno. Pa občasno v obraz (JZ – rotor !? ).

Na startu se usedemo dol in začnemo nalagat. Krasen dan, ampak piha. V  sunkih. Vetrna postaja Zoran javlja sunke do 10,4. Malo sedemo za start in se sončimo. Tam seveda manj piha in nekateri postanejo bolj pogumni. Gremo nazaj in le-oni (bolj pogumni) začnejo postavljati. Erzo in Jožef (testirajočo kraljico…). Pride še Mirko, ki zmajuje nad vetrom (edini dovolj pameten 🙂 ). Pa odleti Erzo (delno atraktivno), pa odleti Jožef (delno atraktivno – ampak on ima prvič v rokah kraljico). Lifta ju gor in zgleda kar sprejemljivo, tako da začnemo postavljati še ostali.

Najprej odleti Boris, potem Mirko in še jaz (moj prvi hrbtni poskus ne uspe, ker odnese padalo nekam zadaj, drugi naprej tudi ne in šele v tretje gre rado 🙂 ). V zrak me lepo liftne, ampak samo malo, pogumno zavijem v desno, da bom nabral (Erzo in Jožef lebdita kakšnih 200m nad startom), ampak potem ne gre več naprej. Poskusim malo bolj ven, pa grem z manj kot 10 … pa dol. Pritisnem gas, poskušam še bolj ven, pa gre samo še dol (v graben). Nekako pririnem do roba Trebelnika v upanju, da bom tu dobil krasno dviganje … pa me popolnoma ustavi (0 in celo malo rikverc) in grem na mestu dol. Postanem nervozen in zavijem v desno, nad grapo in ven. Mirko pristaja na travniku za Borovnico in pravi , da na tleh ni vetra.

Mirkov let

Ko čez nekaj minut pristajam zraven njega veter je … pa še SZ piha tako močno, da se spuščam naravnost dol k njemu.

Zoranov let

Med pospravljanjem se javi Erzo od Škorpijona.

Erzov let

Tam je pristal tudi Boris (ki je tudi komaj pririnil do tja).

Borisov let

Pa seveda Jožef, ki je menda izvajal kar atraktivne manevre (ne po svoji volji).

Jožefov let

Kavčič + klient zgoraj pospravita (edina pametna odločitev) in rešita še Mirkov avto. Ko ga dostavita, greva z Mirkom še gor po Borisov avto in smo za danes zaključili…

Po meglenem jutru sonček. Mateja prva provokativno pokliče, kje da smo, ker je treba pohiteti. Potem še Erzo, ki pa danes nima prave volje.

Res pogledam kaj pravi računalnik in napoved je taka, da je dopoldan še lepo, potem pa bo vse pokrilo in močan Z bo čez vso SLO. Edino na Gorenjskem bo bolj sprejemljivo. Erzo sicer dobi majhen dražljaj od Cigliča, ki ob 12h že misli startati na Gozdu, ampak preveč ga vseeno ne gane. Pokličem še Borisa, ki najprej kar je za Gozd, ko pa Erzo “zaradi obveznosti” dokončno odpove, tudi njega več ne mika na Gorenjsko. Tako se iz LJU odpeljem sam.

Pri Manci poberem njen sedež in ga zapeljem Sandiju za prelaganje rezerve, potem pa pod Gozd. Tu je Kurnik z nekaj klubskimi kolegi, ki so malo pred mojim prihodom scurili. Med njimi tudi Ciglič, ki ni kaj dosti naredil (uspel je celo 50m nad start…). Nakladamo kako in kaj, vmes spremljamo Cirila, ki starta s Kriške gore po več poskusih v močnem V (5/7) in ga v pooblačenih višavah lepo drži. Na Gozdu piha 3/5,8  J, na pristanku meša V v občasno močnih sunkih. Počasi se raztepejo, jaz pa gor na start.

Kakšne pol ure se sončim in senčim (že dolgo nisem bil tu gori) in uživam v razgledu na naravo in vremensko postajo. Veter obrača z J na V in občasno celo S. Vreče se včasih močno napihnejo, večinoma pa visijo dol, ali celo malo dol po hribu… V takem mi res ni za postavljati vso kramo (pričakujem 3-5 min leta) in se že skoraj odločim za ne, potem pa se spomnim na cota klasse in hitro prinesem iz avta vse potrebno in tudi hitro postavim. Počakam, da pihne gor in potegnem (naprej, ker je prešibko).

Ko se odpeljem iz poseke, se obrnem proti V in skoraj bočno v močnem V curim v smeri pristanka. Nekajkrat malo rukne. Nad pristankom pa celo malo piskne in ob vodoravni vreči (ki se obrača že na SV) stopim iz lufta na tla.

Zoranov let

Pričaka me Igor (Mlinar), ki ugotavlja, da mu v takem pa res ni treba leteti, pomaga pa mi pospraviti in me zapelje gor po avto. Dobro uro še klepetava na sončku o padalsko alpinističnih doživljajih iz pretekle in manj pretekle zgodovine, potem pa se posloviva.

Dopoldne se začne nizka oblačnost počasi razkrajati in sonček posije skozi (Gorenjska že v soncu, Primorska tudi).

Erzo pokliče okoli 12h in jaz navijam za čim prej. Njemu je vseeno kam (!) in naju pooblasti z Deluxom (ki se je tudi prijavil v jato in spet nabija o Korenu…), da določiva cilj. Najprej sva kar za Vremščico ali rezervni Kovk, potem pa se mrč in oblačnost začne širiti čez Primorsko in nisva več tako navdušena.

Ko prideva na Vrhniko z Borisom vsak s svoje strani, Erzo vseeno da svoj glas za Vremščico. Vendar že takoj po odhodu ugotavljamo, da veter pada, dobro obveščeni viri govorijo celo o brezveterju na Vremščici in Erzo se spomni na Emila (in Slivnico). Emil sodi, da s Slivnico ne bo nič (prešvoh je 4/5,8…), da pa bi mogoče bila Strmca. Erzo je takoj za to varianto (“lahko gremo kam drugam, potem bo pa Emil odletu super na Strmci…”). In kmalu smo na startu.

Nebo je že čisto pokrito in sivo, ampak piha pa ravno prav. Hitro postavimo in startamo (Erzo, pa Boris, pa jaz – lepo zidek pa hrbtno…). Drajsamo kakšne pol ure sem in tja in gor in dol. Erzo skoraj zadrema v luftu in pristane na travniku med startom in Petričem in malo oddrema,

Erzov 1.let

ko pride Emil. Emil v luft, počivat pa gre k Erzu še Boris.

Borisov 1.let

Po slabi urci se tudi jaz počutim malo trdega in toplandam pri avtu,

Zoranov 1.let

malo za mano pa tudi Emil.

Emilov 1.let

Mala pavzica, naberem padalo in ga nesem počasi na start.

Boris in Erzo spet v luft, jaz pa tudi takoj za njima.

Vendar je veter malo uplaknil, tako da Boris v počasnih zavojih scuri v dolino.

Borisova curaža

Jaz se matram in borim, ampak vseeno se kmalu pridružim Borisu na pristanku.

Zoranov 2.let – curaža

Erzo pa se uspe obdržati in toplanda ob Emilu.

Erzov 2.let

Ko z Borisom pospraviva, je Erzo z LCjem pri naju in naju zapelje gor. Emil medtem odleti in jadra lepo nad nami.