by ·Komentarji so izklopljeni za 140207 Po Istri

Pravi Erzo, da je treba napisati, četudi se ni letelo, ker stik s padalom pa je bil…

Zjutraj MM sporoči da je na Vremščici že premočno (?!). Ob morju je sonček, Istra kristalno modra… Veter močan J čez vso SLO (Krim 11/21 m/s, na Konjiški sunki celo 46 m/s (!?) ). Postaje v Istri javljajo samo kakšnih 4-6. Predlagam Istro Erzu (in v odgovor MM), pa Erza sploh ne zanima (je včeraj fajn letu…). Mega pa je na dopustu in takoj za. Cilj je Kaštelir, če pa bo preveč J, pa Srbani.

SLO se že taja, ko se odpeljeva proti KP. Ko se spustiva proti sončnemu KP, pokliče Pavlič in se prijavi. Ko ga počakava pri Mercatorju v KP, prijavi še Zdravka Bajca, ki ga je snel s Kikirikija (baje je bilo močno…). Oba se zbašeta v LCja in gasa na Y in čez viadukt Mirna in na prvem izvozu ven na Novo vas in nazaj na Kaštelir. Vmes še falimo en kolovoz, popravimo smer in končno pridemo na blaten Kaštelir, kjer piha pravokotno z leve 6-7/9,5.

V dolini močvirje in (zelo verjetno) neprevozen kolovoz, zato samo obrnemo in nazaj do Y in čez viadukt in pri prvem izvozu desno in na Srbane. Parkiramo za pokopališčem, malo pogledamo in smer kaže Ok (res pa piha…). Še pred startom nazaj po robo (Pavlič, Zdravko, jaz) in na startni pomol. Mega je mobilna vetrna postaja, midva s Tomom se pripraviva in vpneva. Zdravko bo počakal, da vidi, kako se bo razvilo. Vreme se je popolnoma pokvarilo in je tmurno (oblaki zaprli vse nebo). V dolini pod startom sama voda in blatni travniki…

Tom potegne in dvigne in ga sune nazaj na trnje. Mega in Zdravko ga obirata, jaz čakam. Veter je kar pojačal. Mega meri samo še nad 8, sunki pridejo do 13,2. Pavlič se odloči da ne. Jaz pa bi še kar malo počakal. Ker veter noče popustiti, Mega predlaga, naj odneham. Še malo čakamo in nakladamo, pa nič bolje, zato tudi jaz naberem in do pokopališča v zaveterje, kjer Tom že pakira. Pospravimo in nazaj v KP. Še na kavo nismo šli v Istri…

Ko odloživa Toma in Zdravka v KP, gor proti Kraškemu robu. Ker so zastavice ob cesti čisto mirne, v mraku predlagam še postanek na Rožarju. Tu pa ni mirno, čeprav piha idealno gor. Žal 6-8/9,5 (no, vseeno je manj kot na Srbanih 🙂 ) in mi nekako ni. Tudi Mega odsvetuje, zato nazaj v LCja in proti Uncu.

Lep izlet na toplo in sonček (vsaj v začetku). Pa še več kot stik s padalom je bil. Bili smo že vpeti in Toma je tudi prestavljalo 🙂 .

by ·2 komentarja

Danes je Čretnik tisti, ki spravi jato na obrate. Erzo sporoči, da Čretnik vabi v kombi na Lijak, ker bo super. Najprej malo oklevam, ker nisem povsem prepričan (opcija je jadranje na Glemu…), ko pa še Magični Mačkon (MM) potrdi udeležbo na Lijaku, je jasno, kam gremo. Tudi Mega je takoj za, v igri pa je še Manca, ki bi kasneje prišla dol, če res bo.

Ob 11.10 v Čretnikov kombi na Železniški, potem na Uncu zastoj, preden poberemo Mega. Ko se prevalimo čez Razdrto, pa sonček in pomlad v Vipavski. Na pristanku poberemo še MM-a in gasa gor.

Na startu je. Je. Vse super, razen blatne packarije (tudi dolina se povsod svetlika od stoječe vode po travnikih in poljih). Sonček, veter postopoma raste, malo počakamo, potem začnemo postavljati.

Prvi je Kante, Čretnik starta drugi z deviškim Icepeak 7 iz tovarne, potem   Erzo, Kavčič, Gorazd in jaz. Najprej rahlo na levo, pa vidim, da so skoraj vsi na desni  (Gorazd ne – zato pa bo scuril) in odvijem na desno pobočje in najprej lepo sledim ostalim. Meni se zdijo dviganja ozka in vsakokrat, ko hočem obrniti, sem čez pol obrata že zunaj, ali pa si ne upam zavrteti in delam osmice (vsakokrat, ko me rahlo rukne, pogledam kupolo in se spomnim Vogla 🙁 ). Erzo, Kante in Kavčič lepo nabirata zadaj nad mano, jaz pa kar drajsam na isti višini in vsakokrat, ko nekaj naberem, potem spet izgubim. Naenkrat mi vsega zmanjka (Erzo kasneje pravi, da je takrat zaprlo in res nehalo delati…), zapeljem se na V rob in se tu še 10 min grebem nad drevesi za vsak izgubljen meter. Ko sem že nizko (vidim, da dva pristajata na Modelarski…), se odpeljem na blaten pristanek in zložim na asfaltu.

Zoranov let

Zoranov let

Nad grebenom vse črno in zaprto (kot da se pripravlja najhujša pomladanska nevihta). Iggy pravi, da je za danes konec. Takrat prdivja Luka Slak in spodbuja za gor. Jaz sem za gor, vendar samo za šoferja za Čretnikov kombi. Iggy s sinom (planirata tandem, če še ujameta…), gardist iz Čretnikove skupine (ki je tudi scuril in gre še enkrat), Luka (ki je ves našpičen) in jaz. Gor grede me spodbujajo, naj grem še enkrat, pa mi črnina in nekaj padalcev tik nad pristankom preženeta te želje. Napaka (samo tega še ne vem)!

Odpeljem kombi dol, vmes Manco seznanim s tekočo (črno) situacijo :-), pa pravi, da se je itak že odločila, da ne pride. Ko zapeljem na pristanek, je tu tudi Gorazd v totalni depresiji (že drugič scuril na Lijaku) in “prodaja” vso svojo opremo. Poleg njega so tu že Kante in še nekaj Čretnikovih. Z Gorazdom tolaživa drug drugega, Kante pa priliva olja na ogenj. Potem pokliče še Erzo, da je pristal v Rožni dolini.

Erzov let

Erzov let

Gorazd gre po njega, počasi pristajajo še drugi, med zadnjimi Slak in gardist (ki sta pozen start fantastično izkoristila), Mega in MM in na koncu Kavčič. Mi, ki smo na tleh, pa vse to dogajanje opazujemo s foušijo, ki je premo sorazmerna času prizemljenosti (ali obratnosorazmerna dolžini lastnega leta…).

Ker se Štajercem nič ne mudi, z Erzom prisedeva Slaku in smo 1-2-3 na Vrhniki (dobesedno !!) :-). Neverjeten dan ! Nekateri so bili debele 2 ure v zraku…

Erzov komentar leta: Vsaj jaz sem se počutil kot angelc, ko sem letel med oblački;pred tlemi sem izbiral pristanke, od tistega čez krivično mejo- nasproti krožišča, do tegale pri omveju, super še zastave imajo namesto klobase
 
  • Simeon Klokočovnik : Pravijo, da je na Socerbu maestral držal do pol pete ure. [06.02.2014 20:56]
  • Zoran Gaborovič : Ja, saj najprej smo imeli misli za tisti konec, pa je sonce v Vipavski premamilo… [06.02.2014 21:15]

by ·Komentarji so izklopljeni za 140205 Osp P1135 13:13:58

Danes je v igri tudi Manca in ji kar prepustimo določitev cilja. Po podrobni analizi Aladina (J veter čez SLO, močan na SV in slabo vreme na JZ, Z SLO) že zvečer pošlje predlog: Štatenberg in okolica (dovolj nizko, da najbrž ne bo premočno, da ne govorim, da so to novnovi). Super izbira zame, Erza ne vleče preveč.

Jutranja koordinacija najprej potrjuje to izbiro, obdelava realnih slik s terena pa kaže sonce J od Divače vse do morja, na Štajerskem pa meglo. Zato z Manco takoj obrneva cilje v to smer (Osp, Gaber, mogoče Buzet,…). Ščuka sporoča, da doli ni najbolje in se slabša (= nima danes časa). Erzo je danes nepremakljiv. Mu ni treba in ga ne vleče. Pri nas je še vedno ledena doba in občasno pokaplja, občasno pa zašajna sonce skozi inverzijo…

Ob 11.30 na Železniški. Erzo res odstopi. Manca pride in prestopi v LCja, njen Modus pa danes živi svoje življenje in brenči naprej, čeprav je že iztaknila ključ. Končno ga utiša. Ker Mega ni dosegljiv, dobi samo SMS obvestilo, da ga pobereva ob 12h. To se tako tudi zgodi in gasa naprej proti robu ledene dobe. Ščuka (pardon: Magični Mačkon) sporoči, da se doli že zapira in nima smisla hoditi dol… Še v Kozini rahlo kaplja, veter je res J.

Na Kastelcu ven in direkt na Osp na start, kjer ni nobenega sonca več. Je turobno sivo in oblačno, piha poševno z leve (4-5/8). Z Manco se začneva takoj pripravljati ob Megovi pomoči (ki ne namerava leteti). Manca malo dviguje in handla in se ji zdi močno.

Jaz poševno po pobočju potegnem in ga stabiliziram in stopim v zrak in me takoj liftne gor. Naštimam si ramenske gurtne in sem medtem že 30m nad startom (Mega mi vpije, naj znižujem, ker je gori očitno še močnejši veter…). Usmerim se ob pobočju v JV veter nad Osapsko steno in komaj lezem naprej. Malo me še dviguje, premaknem se malo bolj ven in začnem lesti dol. Nad Mišjo pečjo obrnem in sem v momentu nazaj v Osapski luknji. Iz jame na dnu stene bruha cela reka z gromozanskim truščem, ki še dodatno odmeva od sten. Ko sem enkrat pod robom, začnem močneje zgubljati in se pripravljam na pristanek, do katerega pa rabim še kar nekaj časa, saj spodaj kar drži. Pristanem na blatnem travniku pod vasjo.

Zoranov let

Zoranov let

Manca se zgoraj še odloča, ali bi letela ali ne, na koncu pa prideta z LCjem po mene oba.

Še na bližnji Rožar, kjer sprva piha enako močno kot včeraj, vendar 90st. bolj desno (JZ, 4-6/8). Namesto, da bi takoj postavil(i), malo modrujemo, sonček, ki nas je pričakal, izgine za temne oblake in spet je vse depresivno. Veter pa občasno popolnoma ugasne, potem pa pihne celo od zadaj (SZ). Pa spet od začetka: 0-JV-JZ-SZ-0. Nimam pravega zagona, Manca in Mega mi globoko odsvetujeta in potem se kar predam.

Predlagam proti Kikirikiju ali Movražu, da onadva odletita (jaz se javim za šoferja), pa obrnemo, ko pri prehodu Rižane začne deževati. Nazaj gor na AC, malo še dražim (Socerb ?), pa ni zanimanja.

Na Kozini, kljub rahlemu dežju, odvijem dol (…gremo pogledat še na mojo bolečino-Križ…), pa nas malo za Hrpeljem obrne naliv, tako da zaključimo na cukru v slaščičarni pred Kozino…

Potem pa nazaj v ledeno dobo :-).

  • Andrej Erznožnik : mi je že skoraj žal, da nisem šel z vami…. [05.02.2014 15:02]
  • 2.Zoran Gaborovič : Kaj skoraj… ves čas si se grizu. Pa še Rožarja bi odletela :-)… [05.02.2014 17:49]

by ·Komentarji so izklopljeni za 140204 Kvirik P1134 17:00:16

Po petih dneh prisilnega neletenja je danes kriza že huda. Z Erzom tipava voljo drug drugega. Kljub izrednim razmeram po vsej državi in rahlemu dežju v LJU, volja je in se zmeniva za 14h. Cilj je Unc. Tam je žled podrl en steber in delno polomil drugega pod 400 kV daljnovodom, kjer je “potencialen start” (včeraj je bila, zaradi pravega vetra, idealna prilika zamujena). Mega sporoča, da daljnovod že popravljajo.

Pogled na pokrajino ob avtocesti je res grozljiv (kot po jedrski eksploziji). Na Uncu je takoj jasno, da do “potencialnega starta” pri daljnovodu ni možno (delavci, sneg, zapora ceste…).

Pobereva Mega na hišnem pragu in od zadaj proti tolažilnemu startu na Orljeku. Pol hriba je zasutega s podrtimi drevesi, tako da ni šans, da bi se prebili z LCjem malo više, pa tudi smisla nima, saj piha narobe (SZ). Predlagam Primorsko. Erzo in Mega se strinjata z izletom (za letenje sta skeptična…).

Od Postojne do Čebulovce drevesa, kot iz stekla, cestne škarpe kot ledeni slapovi. Od Kozine naprej sneg izginja, jača pa burja… Osp – burja piha od zadaj na izvozu – neuporabno. Dež pa je do sem skoraj popolnoma ponehal. Erzo se spomni na Pavličev Rožar.

Pri cerkvici piha malo premočno za naš okus, čeprav je smer skoraj v redu. Naprej na Kikiriki. Mogoče bo S start. Vreme turobno mračno in oblačno.

Na standardnem startu trakci kažejo idealno J smer (!), izmerimo 9/13,6. Gremo malo na sprehod po grebenu in na ogled bunkerja. Ko pridemo nazaj smo si vsi enotni, da manj piha (namerimo sunke le do 9). Erzo zalaufa po 2.klaso in začne postavljati z Megovo pomočjo, čeprav začne rahlo kapljati.

Potegne in ga liftne malo nad start in se počasi pomika vzdolž grebena. Vidi se, da je na startu idealen veter (J), v zraku v resnici močan JV, saj komaj leze naprej. Jaz, v cota klasi (z Megovo pomočjo postavljanja in razpletanja štrikcev v rahlo nastajajočem mraku),  kmalu za njim pripravljen. Kaplja vedno močneje. Potegnem naprej in ga stabiliziram in preveriva štrikce v zraku in stopim v zrak. Erzo je nehal jadrati ob grebenu in je že daleč zunaj, nekje  v višini mejnega prehoda. Malo še zavjuga in pristane.

Erzov let

Erzov let

Jaz direktno ven, gre počasi, vendar drži. Ko pririnem nad dolino, že pošteno škreblja po padalu. Malo zavjugam in pristanem na travniku zraven Erza.

Zoranov let

Zoranov let

Hitro zmečeva skupaj, ko je Mega že pri naju. Na poti nazaj v ledeno dobo še malo podražimo Magičnega Mačkona. Leteli smo 🙂 …

 

Erzov komentar leta: iz zasneženega in zaledenelega Unca naprej v kopnino, ki se pokaže že ob cesti takoj za Senožečami. Še malo prej na Banderi so avtocestni useki tako okovani v led, da bi jih lahko prvenstveno ledno plezal! Najprej na Rožar: tudi Pavlič ga je hodil dolgo samo gledat. Piha skoraj prava smer, le za moj občutek presunkovito in močno. Naslednjič. Kikiriki: izmerjeno 8/13, gremo kar mal na izprehod po grebenu in ko se vrnemo le še sunki 9, da panika. Čeprav trakci lepo kažejo gor, je v zraku takoj jasno, da piha z leve in gps noče zaznati, da že letim, ko najprej ne gre naprej. Ponuja se tudi dež, tema pa itak.

by ·Komentarji so izklopljeni za 140129 Medići P1133 15:37:57

Danes napovedan zadnji lep dan ta teden in treba ga je izkoristiti. Nekako je najbolj v igri Lijak. Ker pa je na Vipavskem bolj oblačno, bi Erzo kar čakal, da se zjasni. Danes se prijavita v jato še Manca in Mega in ura teče, dokončne odločitve kam in kdaj pa ni. Javi se še Nevidni (=Ščuka =Riba =Skuša =po novem tudi Magični Mačkon), ki prisega na Istro, kjer se že vse “odpira in sije sonce”. “Čimprej”, pravi, “doli je idealno”. Erzo, bi pa kar še počakal. Ker jaz moram biti okoli 18h v LJU, ne bi rinil v Istro. Manca predlaga nekak kompromis: “…gremo proti Lijaku in če bo vse v oblakih. se gremo raje dol vreč na Govc, kot na Lijak…”. Kar štartam iz LJU in to predlagam Erzu, in ga prepriča. Nevidni vmes javi, da stoji v soncu na Kikirikiju in da piha idealno.

Ob 13.15 na Železniški, še Manco počakava in LC že drvi (no,… vozi) proti Uncu (danes celo brez rezervne gume 🙂 ). Mega vskoči in dalje, “soncu naproti” po vse bolj oblačni deželi. Ko hočemo dokončno skenslati Nevidnega, le on pokliče Erza in pove da je scuril s Kikirikija kar čez mejo in da je doli vse v soncu in da je takoj treba na Mediće. In se Erzo raztopi in mi zagotovi pravočasen povratek v prestolnico. Sploh ob upoštevanju Megovega predloga, da bo šofer.

Seveda odvijemo na Koprsko, čez Kubed in malo za hrvaškim (opuščenim) blokom poberemo še Nevidnega. Od zadaj gor čez gričke (Micika nas pridno vodi…) na start. Res se dela sonček in piha gor, rahlo z desne. Danes sem tukaj tretjič (prvih 2x neuspešno).

Takoj začnemo postavljati, ker danes pa bo. Nevidni potegne, pa se stežka odlepi, potem Erzo (enako stežka). Manca malo podira, ker hoče hrbtno in se vmes vrinem s coto (ki je žal še vlažna, vendar verjamem, da bomo itak samo scurili). Tudi jaz moram kar polaufati, da se odlepim. Vidim, da je Erzo že globoko spodaj nad pristankom,

Erzova curaža

Erzova curaža

Nevidni pa drajsa po vejah ob pobočju malo desno. Zavijem levo in ob skalah naletim na dviganje. Malo sem in tja v 8, in v kotanjici najdem steber. Zavrtim in sem takoj 30m višje (čeprav je vlažna cota precej okorna). Nevidni postane viden že kar nekaj pod mano (sem mu pokazal steber 🙂 ) in zavrti in je že nad menoj. Jaz pa padem iz stebra kot mali mucek z vrtiljaka in samo še počasi curim. On pa vrti in vrti in nabira… Erzo opozori na skoraj neviden zarostan daljnovod, odpeljem se bolj ven in počasi pristanem v blatno šavje zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Takrat enkrat starta Manca in kar drajsa sem in tja. Nevidni vidno nabira. Ko je na 1100, se odpelje čez hrib proti S in postane spet neviden Nevidni. Jaz sušim padalo na sončku (končno eno bolj suho okolje za mojo cotico 🙂 ), modrujeva z Erzom in sva zelena od zavisti (ne samo Nevidni, tudi Manca kar ne more dol… Končno pade ven in začne curiti (olajšanje 🙂 ), pospraviva do konca in ko Manca ) pristane, pride tudi Mega.

Ko se spokamo v avto, pride sms, da je Nevidni pristal na Kikirikiju pri svojem avtu !!! In Manca reče: “Pa kaj je on, en magični mucek, al kaj !?”. Med vožnjo do Sočerge se zedinimo, da je Nevidni prestar za mucka in je lahko le maček ali mačkon – torej Magični Mačkon :-).

Ker smo pod Kikirikijem hkrati z njegovim odvozom s PRISTANKA (za normalne je to seveda start), se še

1.ustavimo za slovo od njega in za zahvalo za njegovo današnje gurujstvo… Čeprav se nam/mi že res kar mudi…  potem se

2. ustavimo za Matejino kapo v Avio pubu.

3.se ustavimo na Ravbarkomandi za dolgotrajno tankanje 82l nafte.

4. Na Uncu, da Mega izskoči.

5.na Železniški, da pobereta robo še Manca in Erzo in v prestolnico…  

Hvala Mega za šoferstvo, res viteško, ampak danes bi si pa ti res zaslužil letenje (in bi mogoče rešil čast KLVja)  !!

 
 
Komentarji (4)
  • 1.Uroš Novak : O, maš že dvojno “državljanstvo” ! [29.01.2014 17:37]
  • 2.Andrej Samsa : No to mi je pa ušeč!!! da si tud klv dodal;) [29.01.2014 18:40]
  • 3.Andrej Erznožnik : Zoran pa ima dve polovici srca (kot vsi), le da mu polovička bije za Kimfly, druga stran pa po novem za KLV![29.01.2014 21:20]
  • 4.Andrej Erznožnik : 29. dan januarja in 29 različnih štartov letos! Čestitke. Do 365. dneva bo težka, kot je reku Mega. [29.01.2014 22:20]

Erzov komentar leta: in je imel Magični mačkon spet taprav nos. Javlja sonce nekje pri Istrskih toplicah, v času ko nas čaka, pa izvede desant s Kikirikija v Bračano, kjer ga poberemo in naprej. No, ja sonca ni (več), ko pa pridemo na štart pa posveti na polno. Tole moje je curjenje, itak še gor noče pihat, Magični pa pobere 1100 in pristane na Kikirikiju pr avtu; 1h in imenovalka Magičnega 25 min. Zoran pa ima dve polovici srca (kot vsi), le da mu polovička bije za Kimfly, druga stran pa po novem za KLV!