Padalska jata

Med pospravljanjem vržem Ščuki kost, da gremo še na Nanos in je takoj za. Slišijo še ostali in so kar vsi zraven. Zato pokličemo Sama, da nas pride iskat.

Ko se peljemo proti Ajdovščini, Luka Slak še vedno vrti nulo na Vitovski rampi. Edini na vsem grebenu je :-). Erzo organizira prevoz avtov iz Lokavca do Vipave, kjer se priključita s Turčinom. Gasa gor mimo lovske skoraj do Hieronima (večina je, kot kaže, prvič tukaj na startu ?!).

Razporedimo se po položnem pobočju in postavimo. Piha že rahlo od zadaj, občasno na robu pihne rahlo gor. Prvi potegne Erzo daleč od zadaj, pa mu ga ne uspe spraviti gor in prekine. Potem zalaufa Ščuka in odleti. Erzo poskuša še rikverc, pa se spotakne in spet od začetka… Potem Vidic, Marko in jaz, za mano pa še Štusej in Istok. Erzo še kar poskuša. Za Turčina ne vem (je imel raztegnjeno).

Držim se grebena in počasi curim. Malo za lovsko pridem pod in potem drajsam ob pobočju in vlečem in vlečem, čez zadnje kuclje, mimo strelišča in pristanem tik pred Vipavo (pod Gradiščem) zraven Marka.

Zoranov let

Čez nekaj časa se pridruži še Istok. Pospravimo in do ceste. Marka pobere Ščuka, Luka Štusej

Štusejev let

pa kmalu mene in še po Erza in radler v Podnanos.

V igri je Nanos (jaz navijam), mogoče Osp ali Gaber (omenil Ščuka prej), vendar takoj obvelja Vremščica (ki je najbliže in ob poti in se tudi časovno lahko uskladi z Ščukovimi očetovskimi obveznostmi…).

Do Divače, letališče, Ščuka v LCja in gor, na zgornji start. Še vedno čudovit sonček, hitro postavimo, veter ravno lepo rahlo piha.

Odleti Erzo, pa Ščuka, pa jaz in malo lovimo po izohipsi v desno, pa dviganja ne ujamemo, tako da se odpeljemo ven in počasi pristanemo na koncu letališča.

Zoranov let

Erzov let

Mega pripelje avto dol. Razlaz s Petrom, mi pa še na pijačko v Portus. Čudovit in lepo izpolnjen  dan 🙂 .

Ne bom govoru kje. Šestič ! “Danes je pravi dan za Čaven”, pravi zjutraj Ščuka in hoče, da določimo uro. Omenjam vsaj Goljak (na Golteh sonček, jasno do podna, na Gorenjskem sonček že v Tržiču,….). Ništa. Še Erzo, ki je sprva pristal na Goljak, se posvetuje z Megom in mi sporočita, da je Čaven boljša izbira…

Na Vrhniki v enoprostorca do Unca in potem se stlačimo (padala in ljudje) k Megu. Na Lokavcu že čaka Samo z Istokom in še dvema Goričanoma. Še Ščuka parkira in gor.

Na startu ob prihodu piha idealen J. Hitro začnem(o) postavljati, veter pa plahni. Ko sem pripravljen na start je že skoraj nulca (občasno pomeša sem in tja). Kljub temu ob prvem sunku potegnem in odletim in začnem svoje počasno curjenje v dolino. Na Lijak tudi pomislim ne, ker gre preveč dol. Malo obračam, malo zavrtim in po dobrih 20 min. parkiram na travniku pod parkingom.

Zoranov let

Takoj za mano je startal Mega in se odpeljal na Z proti Lijaku. Potem vidim v zraku enega od lokalcev, ki tudi curi proti meni. Potem Ščuka, zavije malo za rob, pa se vrne in potem pol ure drajsa po gričkih nad Lokavcem, ko bi moral po vsej logiki že pristati. Drugi lokalec Tomo čez nekaj časa odleti za rob. Mega javi, da je scuril v Vitovljah. Erzo preklinja, ker se gor praktično ne da več startati (obrača, ali pa brezveterje). Končno odleti še on (seveda takoj za rob) in kot zadnji še Istok (tudi za rob). Ko pospravim, docuri še Ščuka (“ma, danes ni bil idealen dan za Čaven…”), jaz pa se odpeljem po Mega. Ko pridem do njega, mi pove, da je Erzo pririnil do Lijaka,

Erzov let

Istok pa scuril blizu njega. Ko sva pod Lijakom, je poleg Erza še lokalec Tomo, ki mu je tudi uspelo do tja.

Nabijam, da se nam mudi še na Nanos (ker je sonce še visoko), ampak ko pridemo gor, počakamo samo še na sončni zahod z rahlim vetrom po hribu dol. Na poti Erzo prerokuje glede na trenutno gospodarsko, finančno, zaposlitveno in splošno krizo v SLO dolgo bivanje Mega in Mance v Nepalu in že jemlje mere Nepalkam za Mega…