Sicer je danes vse kazalo za Kovk, ampak zjutraj je pa treba še kaj naredit. In že ob 8h pošljem Erzu spodbudni sms, pa debele pol ure nobenega odziva. No, potem je tudi on hitro za Lokavjek (ki ga včeraj z Miretom nista prekontrolirala). Manca je tudi za predletenje in Mateja tudi, ko se dokončno zdrami.

Poberem Matejo ob 9.30 in v Polhov Gradec, kjer se združimo z Manco in Erzom (sicer v mojem Modusu, tako da poka po šivih – še vseh padal nisem mogel peljati s sabo naprej 🙂 ). Gasa od zadaj v Zalog in gor do kmeta Ažmana.

Potem pa peš v skoraj navpičen travnik še 50 v.m. (še dobro, da mi Manca pomaga nesti coto – vzel sem seveda tangice in coto…). Mateja in Manca namreč ne nameravata leteti in bosta le za sekundanta (in za asistenta seveda tudi, pa za moralno oporo,… 🙂 ). Ko pogledam na vrhu strmine med nogami dol proti kmetiji, zgleda kar malo… pa še dve drevesi sta na poti (čeprav solidno razmaknjeni, sta pa skoraj na naši višini…).

Začnem se pripravljati, medtem, ko Erzo vedno bolj negativno gleda na stvar (in s pogledi in komentarji išče nižje pod kmetijo kakšno bolj prijazno lokacijo). Dekleti mi raztegneta coto in držita zgoraj, da ne spolzi po mokri strmini dol. Pa se vpnem (in skoraj začnem tudi jaz bolj negativno gledati na stvar –  Erzo se je medtem raje kar umaknil malo na stran), piha nulca in potegnem z enim korakom gor (= sestopim po strmini dol) in sem v luftu.

Med drevesoma ven in nad kmetijo (zbrani domačini mahajo…) in v desno proti robu. Ves čas me najbolj skrbi, kako bo za robom in ali bom prišel do predvidenega pristanka (v grapi spodaj ni kaj dosti pristankov…) . Ker sem nizek, obvozim rob malo levo, niže od idealne linije, ampak naprej gre lepo in bogato nad naslednjim slemenom prepeljem čez predviden pristanek in pripeljem do Zaloga, kjer pristanem ob cesti v toplem sončku.

Zoranov let

Zoranov let

 

Vesel kot radio ! Ko pokličem gor, seveda Erzo že postavlja in kmalu prijadra čez pobočje in ves smejoč in vriskajoč pristane ob meni (vmes pa zavija sem in tja, seveda, da nabira kilometre, da bo daljši 🙂 ).

Erzov let

Erzov let

Ko pospraviva, sta punci že pri naju in grobo prekineta najino sanjarjenje o ogledu naslednjega starta gori pri kozolcu – direkt na Kovk !

Čez Praproče, Polhov Gradec in Ligojno do BJja, kjer se pospešeno preložimo v Erzov avtobus. Priključi se še Mirko in gasa od zadaj na Kovk.

Danes je tu tekma zimske lige in tu je maksimalna gužva že s parkingom, na startu pa je zasedeno vse: s padali, padalci, zmaji, zmajarji in pridruženimi člani, obiskovalci, družinskimi člani, otroci,…

Prestavimo se na rezervni start malo naprej, kjer je že Lusja (Mega že odletel pred časom) in opazujemo vratolomne poskuse startov tistih, ki bi radi šli v zrak. Na nebu je gužva, ki mi sploh ni všeč, vsi visijo kot zibajoče salame in se le počasi premikajo proti Z. Skoraj uro čakamo, da bo veter pojenjal, vmes atraktivno odleti Lusja, malo za njo pa res elegantno še Erzo (skoraj edini od prisotnih – veter in rotorji so ponehali ravno takrat, ko se je on odločil, da gre…), mi pa še malo modrujemo (meni res ni v to gužvo…in bi šel kar kam drugam… npr. na Vremščico…). Manca in Mateja sta za to, da ostanemo (Mirko bi tudi šel drugam…) in da se premaknemo na glavni start.

Tu se je res malo razredčilo, pa tudi veter je malo pojenjal. Ampak meni še vedno ni v zrak v to gnečo. Pa gre Manca kar na drugo stran in začne postavljati. To tudi nas spodbudi, da se ji pridružimo. Še vedno postavljajo in startujejo en čez drugega, ampak Manca si izbori svoj prostor, Mateja ji malo pomaga pri padalu, Manca potrpežjivo čaka, da se končno sprazni prostor pred njo, potegne in z malo bočnim vetrom odleti navzgor. Malo za njo odleti še Mire, hitro pa imam postavljeno tudi jaz.

Mateja mi preveri štrikce in lepo hrbtno (prav presenečen, glede na to, kakšni so danes starti tu naokoli 🙂 ) potegnem in odletim. Za Mano postavlja še Mateja. V desno dobim lepo dviganje ob grebenu in naberem nad start. Erzo javi, da pristaja pri Anji…

Erzov Kovk

Erzov Kovk

Naprej gre počasi proti vetru mimo Podrte, do Hublja in naprej v kot. Vmes nekajkrat zavrtim, da naberem (dviganja so močna in ozka), potem pa obrnem nazaj. Zgubim pod greben, pa na Hublju spet naberem, pridem do Podrte malo bolj zunaj, tu naberem na 1100 in se odpeljem naravnost na Plaz nad Vipavo. Čeprav gre v začetku le počasi dol (-0,3), od polovice doline tonem vedno močneje in pridem pod Plaz na okoli 500m. Čeprav kaže spodaj da je Z še vedno močan, ob pobočju tudi malo ne dvigne in se moram odpeljati ven in pristanem na standardnem travniku med Vipavo in Podnanosom.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in vmes zvem, da sta Manca in Mega toplandala, ostali pa so tudi že pri Anji.

Najprej malo pešačim ob cesti, potem pa le dobim štop do Anje, kjer je še (množično) zaključno druženje ob pici, štrudlu in radlerju…

Danes popoldan ne morem (pogreb…), ampak nekje se moram dol vreč in že odkar sem se zbudil, mi hodi na misel Jakovica (hitro, kratko…). Veter je S čez vso Slo in po naših in Erzovih raziskovanjih lokacije mora pihati ravno kontra veter, da se lahko odleti na tem griču na J :-). Torej bo ravno prav…

Pridem na grič, odnesem robo na vrh travnika (še Erzov trakec je tu…) in piha rahel V (čisto z leve). Ampak je tako rahlo, da postavim coto-Obsessiona brez razmišljanja in se pripnem v tangice in potegnem (lepo gre gor, sicer malo v levo v veter…) in zalaufam naprej po položnem pobočju do preloma, kjer me zagrabi in sem v luftu. Čez redka drevesa in na levo proti Lazam, kjer pristanem na blatnem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Malo krajši kot Erzo zadnjič in novnov zame 🙂 !!!!

Po dvodnevni abstinenci (čeprav je bilo včeraj res slabo vreme…) je kriza res huda in danes je treba leteti.

Z Erzom in Megom se skoordiniramo in na koncu (ko veter iz SV obrne v JZ) odločimo za Kovk. Erzo vskoči na Vrhniki, potem pa oba preskočiva v Logatcu k Megu.

In ko malo pozno (ob 13.30) pridemo na start, je tu kar veliko letalcev (ki so sicer izjavljali v teku dopoldneva, da so namenjeni drugam (Lijak,…). Gorazd, pa Nevidni, pa Jošt, pa Slamič in še kdo…

Postavimo hitro, Erzo seveda starta prvi v naši jati, jaz kmalu za njim (v drugem poskusu hrbtnega starta ob Megovi asistenci:-) ), potem pa še Mega. Vsi, ki so startali pred nami, so se zagnali proti Predmeji in so sumljivo nizko. Jaz lepo držim višino na grebenu, ves čas blizu roba in na Podrti tudi naberem nad greben. Tu me dohiti Mega s svojo jadrilico in šiba naprej. Grem za njim in sem nad grebenom, medtem ko se večina ostalih že vrača nizko spodaj na pobočju (Erzo se vrača seveda nad grebenom …). Mega se hitro oddaljuje in že vrti nad Hubljem, potem pa počasi nazaj. Jaz malo pred Hubljem obrnem, malo zgubim, vrtim in se počasi usmerim nazaj. Vidim, da je večina ostalih scurila k Anji (vse je v senci), le nekaj se jih drži (Mega, Erzo, Ščuka, Jošt s testnim Kmetom). Do Podrte pridem lepo, tu pa v nasprotju s pričakovanji začnem zgubljati pod greben, poskusim še okoli roba proti startu, pa počasi zgubljam. Peglam sem in tja, tudi zavrtim na klousiča in se poskušam obdržati, pa tonem vedno nižje proti meliščem pod skalami. Mega se je bolje odločil in čakal med Hubljem in Podrto goro in vzdrževal višino. Ko sem že nevarno blizu tal, se odpeljem ven, tu dobim nulco in vrtim in vztrajam še četrt ure, ko se končno predam in po slabi urci pristanem pri Anji.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, se vrne Gorazd z avtom s starta (scuril je med prvimi…), kmalu za njegovim prihodom pa pristane še Nevidni, ki ekspresno pospravi in odšiba do svojega avta (otroka mu deložirajo ob 16h iz vrtca :-)… pove Gorazd…) in oddivja proti KP. Midva z Gorazdom pa se zloživa k Anji in nakladava in čakava in čakava (zvem celo zgodovino Gorazda in Nevidnega 🙂 ),… in čakava. Končno pride Mega (ki je toplandal) in še do izvoza Ajdovščina, kamor je priglajdal Erzo z Nanosa…

Prvi let - s postankom

Prvi let – s postankom

 

Erzov glavni let

Erzov glavni let

 

Potem pa gasa v Logatec…

Na novega leta dan, ko so vsi bolj ali manj utrujeni (eni celo tako navezani na družinsko toplino, da ne morejo (Zoran) ali jim ni treba (Erzo)), se vseeno nabere lepo število udeležencev novoletnega poleta na Lijaku (Mare, Mateja, Manca, Mega, Samsa, Lusja).

Vsi blesteče super letimo, jaz (Mateja) grem dol po kakih 1h10min, ker se že prej odločim, da mi na pol bolni ni treba zmrzovat in se zatečem k Igiju na podkrepljen čaj, drugi pa naberejo tam do 2h.

Lusjin let

Lusjin let

Andrejev let

Andrejev let

Malo kasneje pride na Lijak tudi Damjan, ki je nekaj časa upajoč čakal na Kovku, da neha pihat, ampak je prej popustil on kot Kovk :).

Damjanov let

Damjanov let

V glavnem, delala je termika podkrepljena z dinamiko in proti Čavnu tudi z bazicami, tako da se je dalo naredit marsikaj :). Mare je v 2 dnevih na Lijaku letel več kot prej celo leto in je “vesel kot radio” (tm by Zoran) :).

Zelo lepo, v bistvu tako, da tudi Zoran ne bi scuril (res škoda, da ga ni bilo) ;).

Ostali ne dajejo trackov na OLC, pa jih ni mogoče grafično predstaviti (mogoče bi pa kakšno svojo slikco prlimali… 🙂 )