Ugotovite: če smo imeli eno leto, ko je Rabič divje odletaval naslednje ure: Rabič 50, Ščuka 40, jest 30, sem se zdaj temu idealu urno mal približal, odletaval pa premalo daleč, zato pa prekruzal pred gorami na 100 km, kot še nismo. Skupaj imam tu zdaj že 46 štartov (3 leta). Novo je to, da smo

velikokrat štartali na popoldanske tavisoke baze, šlo je celo čez 3000, čez 100 km, kar pred tem nikoli, nismo hodili gor ali redko. Razmere smo imeli, kar se tiče vetra solidne, kar pomeni ne preveč dni, s preveč vetra, kar pa spet pomeni, da je težko s slabo vetrovnim vetrom narediti 200. Zgodilo se je, da je bilo v dnevu z malo vetra, v naslednjih 50 km, vetrov z vseh smeri ali pa inverzija….  Štel sem dneve, ki sem jih ocenil za 200 plus: 4.11., 8.11, 14.11., 15.11. Štirinajstega sploh nismo leteli zjutraj, ker nabija 10 m/s, naslednji dan pa v istem smo. Tega štirinajstega so v Quixadi odleteli 320. Majkal nam je forfajr, ki bi zjutraj brez kompromisov štartal prvi, ne glede na veter! Isso – to je to.  

Erzo

  Število štartov 
Število ur 
Število prvih štartov  
Št. Gamailer   Max distanca OLC
Edvin
 10  20-35  0  3  155 km ?
Emil
 15  21-09  3  2  113 km
Mega
 20  27-54  7  6  90 km ?
Erzo
 21  45-50  6  5  179 km

 

 

Oblačno jutro nas odvrne od letenja. Zedoido je že v pousadi; najprej mi ofna hladen kokos in ker imamo čas, mu tradicionalno podelim eno čisto majco x-Alps Suša-Eržen. Ko se začne trgat, gremo ob 10h na štart. Piha ful gor ali nič, kar je sumljivo, da je iz strani, in čez čas samo še nič ali dol. Še dobro, da sem si iz lat pripravil ležišče, da imam kje ležat. Potem potegne fajn gor
Photo: Brasil sofinacira izgradnjo rezervoarjev za kapnico…
{gallery}preleti/2009/brazil/17_1{/gallery}    
in baze so še zmeraj. Junaka Megata, kot prvega lepo dvigne in splakne. Na tleh pove, da piha 5m/s iz hriba ven! Razmere se spet poslabšajo in že pakiramo za dol. Toda, ker imamo zdaj na pristanku, na ukw zvezi mobilno meteo postajo (Megata), na štartu pa piha gor, spodaj pa samo z leve, se zdi ideja skočit, ob želji pobrat, vabljiva. Francoza, ki sta spakirala, samo opazujeta. Toda Emila samo spusti, da se meni že ne zdi več smiselno. Že pogasnem inštrumente, snamem rokavice, ko zapiha lepo (ne preveč) gor, ob info, da se spodaj umirilo. Štartam, in ga že motam- v treh različnih pobiranjih se vsakič na 930 zabijem v strop, čeprav baze višje!? Pobiranja tud zunaj z 200 m nad tlemi.. Kruzam skor uro, pred koncem mojga poleta, se pomečeta še Julijen in Roland, ki imata za mano senco, zdaj povrtita enega in dol.

Mega, ki rad govori angleško, je v Julijenu našel novega sogovornika in tavelk štos tukaj je, če mu je že razložil, da imamo 20  (42) km morja, kakor je že Gusu in še kom. Gus dobro govori angleško, francosko, portugalsko. Z Mego sva z njim govorila angleško, Edvin pa z njim portugalsko. In to vsi obenem.

Že jutri prihajajo novi Francozi, verjetno na poti na Xc Cearo v Quixado, ki začne čez nekaj dni. Štartnina 700 eurov; veliko za spanje v hotelu , eno slabo topografsko karto, ki jo dajo in malo ali nič letenja. Julijen pove, da tja ne mara, ampak gre tja zaradi Rolanda, ki pa še v Patuju ne zna štartat. Tudi domačin z Natala pove, da tam ne bo letel; zdi se da gre bolj za druženje, opazovanje kako ene par mandelcev vsako jutro tud odleti ob asistenci treh pomočnikov na padalo.

Jutri je še en dan, za kratek poletek, nobenmu se ne da več; jest bom pa verjetno  šel. Emil je zapisal: Slivnica prihajam!!