Padalska jata

Da bo poročilo popolno… Dan bolj tak, aprilski, veter močan JZ. Meni se zdi da bo popoldan vseeno boljše J od LJ. Erzo pravi, da je premočno (in se odloči raje za popoldanski zapeček – napeček), da pa Mega psihota že pričakuje :-).

Poberem Mega na Uncu in na Strmco. Oblačno, J od Postojne dežuje, oblaki drvijo proti SV (od JZ – smer V je prava, idealna), drevesa polaga in šumi, kot da brzovlaki šibajo mimo. Čakava (potem, ko se toplo oblečeva) na vetru in modrujeva. Ker ni spremembe, me Mega povabi na ogled italijanskih bunkerjev na Grmadi. Odpeljeva se do starta, peš do vhodov 30m stran in se potikava po rovih gori in doli in občudujeva mojstrsko gradbeništvo (toplo priporočam vsakomur med daljšim čakanjem na stat na Grmadi – lučka obvezna!) med obema vojnama.

Po ogledu nazaj na Strmco, kjer je situacija enaka – no, mogoče še malo bolj temna (dobesedno). Modrujeva dalje. Čez nekaj minut pridivja avto – Andrej Samsa, ki je poln optimizma. kakšno uro modrujemo v troje. Ko pridemo na temo startov, Andrej pove, da je prestavil vetrni steber na Grmadi na boljšo lokacijo in da mu manjka vetrna klobasa, da bi bil start popoln. Jaz potegnem novo klobaso iz zalog v avtu (Maretovo padalsko darilo iz Ikee izpred n let) in prispevam izboljšavo starta. Ko začne še rahlo kapljati, se odločimo, da gremo vrečo zmontirat na drog. Samsa odpelje do Grmade (midva danes drugič tukaj) in tik pred ciljem predre gumo, tako da na parking travniku najprej namontiramo rezervo. Potem med kapljanjem namontiramo vrečo (lepa – se vidi iz doline :-), najbrž ) in nazaj na Strmco.

Samsa odpelje naprej dol, midva pa še malo postojiva in pokramljava. Ura je 18, temno in oblačno še vedno, ampak veter se je pa malo umiril. Mega prvič reče, da bi se mogoče dalo, ampak da bo verjetno dvigovalo (sodeč po ptičih, ki precej zunaj lebdita nad višino grebena), pa baze šibajo nizko nad grebenom, ampak on ne gre, lahko pa avto pelje dol. Meni je že precej hladno in vzdušje ni vzpodbudno in ugotovim, da mi ni treba… Na Unec in LJ. Na zraku pa smo bili (pa “kulturno” zgodovinski izlet, pa tehnična dodelava starta na Grmadi…)

Zjutraj je že vse zabasano z oblaki in v današnji idealni Smuk (kamor se je namenil Erzo z razširjeno jato) ne verjamem. Z Megom se že kmalu slišiva in se dogovoriva za Grmado ali Slivnico, odvisno od vetra, ki je dopoldan še V, popoldan pa naj bi obrnil na J.

Ko se ob 14.30 peljem proti Uncu za maloprej določeno Grmado, me Mega preusmeri pod Slivnico, saj postaja javlja J 3/5 in bo verjetno tam bolje. Dobimo se Mega, Redstar, Dane, Emil in jaz na pumpi in Dane odpelje gor. Na startu je najprej čisto mirno, ko začnemo postavljati na pobočju proti JZ. Postaja kaže res JZ, vendar začne počasi vleči od zadaj in obrača na vedno močnejši V. Vidimo, da na letališču spodaj še vedno lepo piha Z.

Po kakšne pol ure (ko je očitno, da se je veter odločil, da je to to, Mega izjavi, da se bo vrgel dol. Tudi jaz imam že zadosti čakanja in se prestavim na V rob. Mega postavi, dvigne in odcuri z vetrom dokaj hitro proti pumpi. Potegnem ga (padalo namreč) naprej čisto proti V precej poševno glede na pobočje in takoj po odletu začnem enakomerno curiti. V je kar močan in me lepo odnaša proti pumpi, s tem, da je ob pobočju malo bolj razgibano, kot zunaj. Mega nad pumpo celo malo vrti, meni pa tudi malo ne zapiska in ko pridem nizko nad tla se veter res obrne v Z, tako da me zaustavi malo pred pumpo in lepo pristanem zraven Mega na travniku.

Zoranov let

Ko pospravljava, se pridruži še Redstar, malo za njim Dane in kot zadnji še Emil. Ker se meni mudi v Lj, se na pumpi poslovim od ostale četverice, ki gre gor po avte, oziroma pogledat, če bi še enkrat leteli, saj se je zdajle precej razjasnilo in že lepo sije sonček.

Ko kasneje med vožnjo pokličem Mega, zvem, da je gor pihalo enako –  V in da so samo odpeljali avte dol.