Po dolgem času je spet ratalo pobrati na smučišču v Zabočevem, 80 m visokem travniku. Z Jernejem iz Podpeči sva najprej “peglala” do vrh krošenj dreves in nato počakala na termičen balon, ki naju je popeljal proti Krimčku. Sploh je bilo termike tu veliko, le čez 1200 m ni šlo, saj je bila tam napovedana inverzija. Boštjan je štartal na “Prižnici”, Tone in Stane pa nad Zabočevem ( Smrekovec ). Super steber je bil nad SZ delom Planine, kjer je že kar preverjen dežurni steber. Tu se običajno združita steber iz Podgore pri Borovnici in splošen veter, ki piha iz smeri Podpeč, zato je steber nagnjen proti dolini med Borovnico in Peklom. in je običajno močan. Do njega je težko priti, ker letiš proti vetru, ki na svoji poti proti Zabočevu obteka Planino. Če nimaš dovolj višine, se polet konča pri gostilni Most, kjer se običajno okrepčamo.
26.07.98 Isto vzletišče in podobne razmere
LISCA 98
Lisca 98 je bila nekoliko slabše obiskana, kar nekateri pripisujejo že monotonemu dogajanju na j.padalski sceni. Če sem to prav razumel, bodo morali organizatorji “pogruntati” in ponuditi kaj novega. Zase vem, da mi je tudi letošnji scenarij na Lisci bil všeč, le pogoji za prelete niso bili taki, kot smo jih imeli v spominu. Druženje pa je vseeno bilo in to tudi s takimi, ki jih že redkeje vidim. Pa jutranje prebujanje, pitje kave ali kar kaj močnejšega (umivanje zob), pa čakanje na termiko in seveda pogovor o vsem mogočem. Sicer so pa nekateri bili veseli manjše gneče, kot pa je bila prejšnja leta.
Na kratko:
* Baze na okoli 1150 m
* jadranje okoli Lisce in tudi v bližnji okolici
* prijavljenih nekaj čez 100 pilotov
* prelet do Radeč, kar pomeni le en “dobro zvrten steber” in “mogoče” napaka pred hribom Kozjak
* rajanje pozno v noč, a se je dalo tudi spati
* hja, lepo je bilo
Iz našega kluba smo se Lisce udeležili: Mojca, Slavc, Tone, Tomaž in Francelj.
Bohinj 98
Nekateri so prišli na piko tekmo, drugi na jadranje in kot nalašč so bili ta vikend pogoji za prelet Triglava. Res pa je, da ni kar vsak dosegel to skrito željo skoraj vsakega J. padalca v Sloveniji. Moral si biti ob pravem trenutku na pravem mestu. V Soboto je to uspelo le Juriju iz Poleta, v nedeljo pa jih je bilo več, med drugimi tudi naš Primož, ki se je dodobra najadral nad njim in posnel tudi slike, ki jih bom upam objavil. Vsi, ki smo v soboto zamudili Triglav, a vseeno jadrali okoli koče Planike, smo tam pristali, ter se podprli. Proti večeru smo spet odleteli in celo zvrteli nekaj čudovitih poznih termičnih stebrov in nato visoko nad Bohinj, kjer se je pričel “ples” z več ali manj atraktivnimi pristanki.
Vrnimo se na tekmo. Nič posebnega, razen za Marinčič Sandija, ki je s 5 cm odnesel prvo nagrado.
KLV Vrhnika so zastopali 3 tekmovalci. Tone je bil 12., Slavc 13. in Mojca nekje zadaj, a je pristala v krogu. Drugi naši so nabirali moči za že omenjeni Triglav.
25.07.98 Srednji vrh nad Ilirsko Bistrico
Preverili smo Srednji vrh in ugotovili, da je še zmiraj tisti dobri štart, kjer so doma termični stebri in baze čez 2000 m. Le odločitev za smer Vremščica je bila slaba, saj je nad krajem Neverke pihal kar dober vzhodnik, kumulustrada nad Javorniki pa je bila kar obetavna.
Mojca je “sedla” pod Šembijami, Erzo in jaz pa v dolini pod Vremščico ( 21 km ).
PIEDRAHITA 98
Po 27 -ih urah pospešene voznje (max speed = 130 km/h) z Mečko 7.7.
ob12:15 prispemo v Bonillo de la Sierro, kraj našega prebivanja do
20.7.98. Ker se oblaki razgrnejo nas mine utrujenost in že smo na poti
na štart.Postreženo nam je z lepim jadranjem, navijanjem do baz, ki so
(v naslednjih dnevih jih ni) in to skoraj s tal. Vse kar so govorili je res! Opravljeni preleti skupine Cerveza:
8.7. Cojz 30 km Mengamunoz (Andolšek = Cojz)
Slavc 35 km Solosancho
Erzo 40 km Sotalvo
Sušec 48 km pred Avillo (Sušec = Suša)
9.7. prvič so nam dane višine čez 3000 m.:
Cojz klasika Mengamunoz
Jery 47 km pred Avillo (Jery = Zdešar)
Slavc 75 km obratna tc. pred Avillo in nazaj proti prelezu
Sušec 95 km obratna tc. pred Avillo in nazaj čez prelaz
Erzo Bonilla de la Sierra
10.7. odpravimo se levo za spremembo (ogibamo se tekmovalcev):
Cojz 22 km El Barco de Avilla
Jery 40 km obrne El Barco in nazaj v Piedrahito
11.7. naredimo slovenski trening v razdalji 49 km, od naših pride v cilj
Sušec, no ja pa Lotrič, Sušo, Grah
12.7. Jery nas zaradi svojih skurjenih oči (sam ne more več leteti)kaznuje
tako, da nam skrije ključe kombija; prve dve ure od mišljenega
odhoda jih še ičšemo, nakar se prepustimo užitkom ob bazenu
(zvečer, ko se izve pravo ozadje ga oblečenega damo plavat;
njegov klubski kolega Djuro = Vidic pa je tako solidaren, da skoči
za njim z UKV postajo in GSM (gdje si Mujo) vred).
Zato pa: Ščuka Peter (neodvisni) 85 km Villacastin
13.7. ni pametne daljave, višine že standarno čez 3000
14.7. višine max 2600
Cojz, Slavc, Sušec 22 km El Barco de Avilla
15.7. višine do 3100 m
Cojz 30 km klasika Mengamunoz
Bohinc 50 km Gemuno
Sušec 54 km krizisce pred Avillo
Slavc 56 km pri El Merinu
Jery 62 km cez Avillo
16.7. Ta nesrečni dan…
Slavc 33 km La Torre
Erzo 40 km pri Solosanchu
Sušec 59 km Avilla
Ščuka cca 135 km obratna pri Avilli in landing Madrid !
17.7. Postreženo nam je z višinami čez 4000 m; max 4177 m
Slavc, A.Novak, Lotrič land Bonilla de la Sierra
Sušec 54 km križišče pred Avillo
Erzo 83 km pred Villacastinom
Pisec teh vrstic v prvo scuri, ko ekipa Bonilla navije čez 4000,
on pljuje po tleh v nemoči nad dnem, ko se spet nardijo baze
in to na taki višini. V drugo štarta šele ob 16:38 (v prvo 14:57),
štart pokrit, a z malo sreče do baze in potem večino časa s
hrbtnim vetrom tudi čez Avillo, kjer ima Sušec toliko prej
skoraj čelnega. Landing 19:59.
18.7. Tekma prekinjena zaradi močnega vetra, ki naraste; zadnji dan
letenja.
Alzo, kraji, nastanitev in seveda predvsem letenje je tu nekaj
posebnega, tako da smo nekateri že odločeni za ponovitev
v letu 1999. Kdo gre z nami ?
ERZO
04.07.98 Racna Gora
Termika na obroke, vsake toliko časa je bilo možno nad 2000 metrov. S te višine sem lahko zdržal celo “pavzo” ali drugače, cel čas ko je bila senca. Mnoge je matralo to, da je gledal, kako jadrajo in je šel na štart, takrat pa je bilo že konec termike. Ko je pristal, pa je spet zagrelo in spet so nekateri lepo jadrali, nekateri pa jezno gledali navzgor.
Tekma kot tekma, prvouvrščeni so običajno tudi prvi prišli, razen nekaj izjem. Dejstvo je, da je zjutraj ozračje še mirno in te termika ne ovira pri natančnejšem pristajanju.
Od naših nas je od 8 udeležencev na Flymarketu tekmovalo le 5. Z 11 cm je bil 8. Slavc, takoj za njim Boštjan s 15 cm, in tokrat nam je uspel še en boljši rezultat od 1 metra( Tomaž z 72 cm ) in ekipno smo bili drugi.