Še imava čas in vreme še drži. Iz Žirov gor v Breznico in do zadnjih vikendov, kjer je pod krompirjevo njivo kot prvi potegnil Poje.

Položno kot prej, vendar na kocu travnika ni take grozljive drevesne meje (bolj posamična drevesa in grmovje…). Vendar piha popolnoma z leve, občasno že kar od zadaj. Meni se ne zdi, ampak sedaj se Erzo brez premišljanja pripravlja.

Postavim mu padalo in potegne po strani v veter, potem pa odlaufa poševno dol… in je v zraku. Čakam, dokler ne izgine za pobočjem hriba proti pumpi.

Erzov let

Potem postavim še jaz. Malo čakam, da bi kaj manj pihalo s strani, pa ni sprememb. Imam dovolj in potegnem (poševno po pobočju levo za dvig in potem odlaufam poševno desno dol, dokler me ne odlepi) in laufam … in sem v luftu. Čutiti je levi bočni veter, ki se zliva dol po pobočju in me zelo požira. Pririnem do hriba (Žirk) in okoli njega nad naselje Stare Žiri do lepega travnika za hišami tik pred Soro (Poljansko), malo pred pumpo, kjer je pristal Erzo.

Zoranov let

Še en novnov. Ko pospravljam, Gluhi že pelje Erza po avto. Od V prihaja črnina vesoljnega potopa, veter narašča (čeprav na pumpi čakam na Erza še v sončku) … za danes sva končala…

Danes Erzo odhaja na turnejo po Črni gori in se dogovoriva za zgodnji odhod na teren.

Pri Rutarju ob 9.45. V igri je še Jože Iskra, pa se z Erzom slabo uskladita, kje je Rutar/Rotar in tako sama v enoprostorcu odbrziva mimo Žužemberka do pristanka pod Pogorelcem, ki je zraven Podturna pri Dolenjskih Toplicah. Koc s sestro (šoferko) že čaka. Ker je sestra še mlada in neizkušena (voznica), se vsi zbašemo v Kocov Clio (da morebitni avtomobilski problemi ostanejo v družini) in gasa gor (smer Rog, Pogorelec).

Na odcepu kolovoza se zbašemo ven in pešaka slabih 150m do štarta, tik pod vrhom. LC bi tu užival tik do pod vrh, ampak te skušnjave je Erzo preprečil že v LJU, zaradi prej navedenih razlogov 🙂 .

Štart kot v sanjah 🙂 : golf travica, podzidan plato, vetromer, zraven bivak/kočica s posodo, vodo, šporhetom, ni da ni !! Idealno za piknik. In zato ga lokalni letalci tudi uporabljajo, saj leti tukaj zadnje čase le redko kdo (recimo včeraj Koc 🙂 ).

Postavimo vsi trije in medtem malo bolj zapiha SV. Potegne Koc, pa jaz in Erzo. Dobim rahlo razrukano, vendar lepo dviganje in hitro sem že malo pod 1000. Še Erzo in Koc ostaneta spodaj 🙂 . Potem pa se situacija hitro spremeni: Erzo me nadleti, Koc vrti bolj zadaj, jaz pa najprej iščem, kako bi še kaj nabral, pa sem že na višini starta. Potem se trudim, da bi se vsaj obdržal, pa sem že pod startom. In potem gre dol z 2, veter piha direkt od spredaj (še malo zacvikam, da sploh ven ne bom prišel … zadeva me zelo spominja na eno od zadnjih Grmad, ko me je samo splaknilo po pobočju dol) . Ko le pridem iznad gmajne nad dolino, je čudovit razgled na Radeščico, pritok Krke, ki se, kristalno bistra, po preprogi vodnega mahu vjuga po dolini, po njej pa jate belih labodov. Fantastičen pogled 🙂 ! Po slabe pol ure me tik pred pristankom na uradnem pristanku zraven avta še pošejka in ko zlagam, vidim po klobasi, da piha malo jug, malo SV…

Ko se spravim v avto, Erzo javi, da je pristal v Soteski.

Erzov let

V bifeju pri gradu ga počakam, potem pa greva pobrat še Koca (Erzo je sicer že malo nervozen zaradi časa…), ki se je vrgel direkt nazaj čez Kočevski rog in pristal nedaleč pred Kočevjem 🙂 .

Kocov let

Dostaviva Koca domov in gasa LJU.

Novnov v povsem novem okolju in čudovitem dnevu. Neprecenljivo !

Čeprav sem mislil, da smo za danes končali, pa je Reven ob odhodu povedal, da gre še na Slajko.

In ko Erzo zaparkira Pojetov avto v Hotavljah, je že odločeno, da gre LC (naša trojka+Reven) še na Makovce (za nas nov 🙂 ).

Franci nas cikacaka pripelje na vršni travnik prav na start (LC 🙂 ).

Postavimo in odletimo Reven, Erzo, Edo in s coto še jaz. Kratko in mirno letenje do uradnega pristanka pod Slajko.

Edov let

Zoranov let

Erzov let

Novnov !

Zdaj je pa res konec za danes kljub Erzovim provokacijam vse do Vrhnike…

Mislim, da sva oba delno potešena, vendar je dan še dolg. Čeprav veter ni pravi, Erzo mora preveriti že dolgo ogledovan kamnolom pri Podsmreki.

Čez Ivančno gorico in nazaj od zadaj na kamnolom čez Malo in Veliko Dobravo. Do konca po kolovozih (sploh ne rabimo več LCja, ker je enoprostorec neustavljiv 🙂 ) in pešaka na rob. Srhljivo…

Še mimo potencialnega travnika proti Selam (bi se dalo…) in na Kamno brdo daleč naokoli. Tu je čudovit razgled (celo do Snežnika…), za štart ni kaj dosti obeta, zato pa s kmetom, kjer sva se ustavila, Erzo naveže poslovni stik 🙂 . Ker je možakar originalno doma iz Volavlja in gledamo zemljevide tistih krajev, tam pa je tudi Mali vrh pri Prežganju (bolečina 🙂 že od dolgo nazaj), imava hitro naslednji cilj.

Miciki dava navodila, pa naju Atlas hitreje in po skrajšani poti pripelje na start. Veter piha skoraj prav (mogoče malo preveč s S tendenco).

Erzo najprej gor z lahkim, ko pa še enkrat vidi gmajno in grapo spodaj, iz avta vzame I.klaso. Jaz seveda coto klase 🙂 . Ko že začneva postavljati, pride “kao slučajno mimovozeči jager/lastnik travnika” in začne težiti, da mu tacava travnik. Pa se kmalu zmenimo in nama velikodušno dovoli (“če lahko gleda”).

Erzo lepo potegne hrbtno in se odpelje čez gmajno bogato visoko, do travnika čez kotlinico, kjer domačin zagotavlja jaso za potencialni pristanek v primeru krize (“ja, malo pred tistim se je obesil na smreko oni, ki mu ni uspelo čez”… eden od Desus lige…).

Erzov let

Še jaz potegnem. V prvo se zatakne za rože in travo in noče gor. V drugo gre gor, pa ga odnaša v desno (piha še bolj z leve, čeprav ne močno). Vendar speljem in odletim. Sploh si ne upam naravnost čez, kot Erzo, ampak kar ciljam na tisto jaso. Celo zbijam že, pa ugotovim, da ima tista jasa lep izhod do Erzovega travnika (pa itak je ta jasa v resnici kotel, ki je 30m niže od travnika) in se zapeljem čez in pristanem na travniku malo pred Erzom.

Zoranov let

Ful vesela, da sva potešila staro bolečino.

Mimoidoči novi jager odpelje Erza po avto (in pozabi na planirano jago) in potem samo še proti Rutarju 🙂 . Novnov 🙂 .