Zjutraj prva pokliče Manca. Ker ni prveč obetavno, se odločiva za malo kasneje in nekam v V Slo, če bo kakšna vetrovno šibkejša luknja. Opcija je Straški hrib.

Pokličem Erza, pa se izkaže, da se ravno pokajo v avto na Vrhniki in pravac Dravograd in tja nekam (naveza z Matejem Belčičem) !! Ne da bi poklicali !! Hitro se aktivirava z Manco in čez 15 min je v LJ u Fužinama, naložim robo k njej in gasa na Štajersko. Vmes se koordiniramo kje je kdo….

Pred Velenjem pokliče še Lokovšek, da po njegovem v Avstriji ne bo OK in če greva raje z njim na Vinji vrh (in eventualno Straški hrib). Malo cincava, potem pa nadaljujeva k jati, ki naju bo počakala na meji v Dravogradu. Ko smo skupaj (Erzo, Samsa, Uroš in Jerry – pa tudi Belčič), nadaljujemo popotovanje po Avstriji. Z nekaj kiksi pridemo na pristanek zraven Wolfsberga (St.Ulrich) pod Koralpami.

Belčič k nama in gasa gor po vijugah na start. Lep travnik brez kravic, piha v sunkih in občasno kar močno. Malo modrujemo in se nažigamo, potem pa začnem prvi postavljati in drugi za menoj. Uki me prehiti pri startu, jaz pa takoj za njim.

Malo me poruka in razmeče takoj po startu, potem pa obvladam zadevo in začnem vrteti in nabirati (poskušam posnemati Ukija). Veter je močan (JZ), vendar še sprejemljiv… Počasi so v zraku tudi ostali, na koncu Belčič. Gor in dol, sem in tja… Nad vrhom črni oblaki, ampak mi smo malo bolj zunaj. Samsa se odpelje daleč v desno z vetrom, tu pa zgubi vso višino in počasi pristane na nekih goličavah pri jodlarjih.

Andrejev let

Erzo je kritično nizek, pa zdrajsa in se reši, Jerry še najbolj stran od starta in naokoli. V zraku je treba kar delati in ni najbolj uživaško. Proti vetru gre včasih tudi 3-4 z gasom ! Ko imam po počasi zadosti, zavijem bolj ven in nad pristanek, kjer skupaj z Manco pristajava v razrukanem res močnem vetru in zaključiva po eni urci.

Zoranov let

Belčič, Erzo in Uki so tudi kmalu na pristanku,

gostitelj Belčič

Erzov let

Urošev let

Jerry pa pristane nekje bolj severno.

Jerryjev let

Ko pospravimo, prištopa tudi Samsa. Gor po avto, pobiranje Jerryja, slovo od Belčiča in gasa po Koroški proti Celovcu, kjer si ogledamo še en čudovit start Radiše (Radsberg), kjer pa žal veter ne piha OK in ostane samo pri ogledu… 1x novnov za vse.

Jasno je, da gremo še na Mali Kalnik (še en novnov, ki ga nima še nihče iz ekipe…). Med potjo poberemo Gorazda in gasa mimo lokalcev po kolovozu kar na zgornji travnik –  start.

En-dva-tri postavimo in smo že v luftu – in na tleh.

Zoranov let

Erzo mora seveda podaljšati še malo čez gmajno.

Erzov podaljšek

Mega (šofer) je čez 2 minuti že pri nas, pospravimo, jaz zapeljem na posebno prošnjo še lokalce eno furo na start, potem pa nazaj v Slo.

Lep dan, ki so ga tisti, ki so ostali v Slo izkoristili s stotkami :-). Med potjo še malo provocira Manca (s svojim letom in našo izbiro), in nalaga sol na rano, današnji leti, ki se sproti objavljajo na OLCju, pa prbijajo žebelj po žebelj v krsto (ne)uspeha… Ampak men je blo super fajn :-)…

Čeprav je vreme še vedno kilavo, pa danes Erzo ne more več zdržati. Zjutraj se Manca prijavi za ob 13.30, prijetno presenečenje pa je Boris, ki dopoldne pokliče po 100 letih, da bi šel letet zraven, kamorkoli že, se bo že kje našlo.

Na Primorskem vse sluzasto, proti Štajerski pa sonček med oblački, kjer pa je današnji JZ/Z veter bolj močan, torej moramo ostati bolj v nižavah. Erza mika Dolenjska in najde nekaj potencialnih startov.

Zberemo se na Rudniku, prestavimo v LCja in gasa po avtocesti proti Trebnju.

Najprej obiskujemo kuclje nad Temenico, kjer so vse kotanje zalite s potočki, jezerci ali vodo kar tako…, pa razen blata ne najdemo nič, kjer bi se pri tem vetru dalo odleteti.

Potem pride plan B: že odleteni start pri Karteljevem. Znajdemo se na startu, kjer se vse cedi od talečega snega. Na polju nad poličko je še nekaj snega, ki omogoči, da postavimo padala. Veter v pravo smer in le rahlo piha.

Boris je prvi in odleti brez problema v prvem poskusu. Enako Erzo. Moja cota pa je še vsa mokra od včeraj. Polaganje po tej plundri ji samo še doda mokroto. Pa še veter malo upade. Potegnem in ga vlečem nekaj metrov po plundri. Manca se samo križa in mi svetuje, da spokam. Pomaga še enkrat postaviti, mi ga pridrži in ponovim vajo. Zdaj ga celo spravim kakšen meter od tal. Potem pa obstanem kar na robu. Manca pove, da ga ne bo več postavljala, ker take cedeče cote ne morem spraviti v zrak. Boris in Erzo sta že pristala čez avtocesto.

Borisov let

Erzov let

Potegnem po hribu dol in ga spravim nad sebe, laufam… in sem v zraku. Potem pa malo zavjugam sem in tja nad avtocesto in zadrajsam v plundro ob Borisu in Erzu, ki sta že skoraj pospravila.

Zoranov let

Novnov. Ko pospravim še jaz, je Manca že pri nas (jaz pa dobim izredno neugoden služben klic, ki mi popolnoma vzame voljo do česarkoli…).