Na krasen sončen dan, le z malč’k preveč vetra.
Zjutraj se z Erzom slišiva, da nekam je le treba it in predlagam Sv. Ano za katero je bila napoved od 13e-16e ne premočno z pravšnjim vetrom za obnovljeno poseko na SV-V strani. Pa odrinemo z Mirkom vred proti Podpeči okoli 12e ure. Pred mostom pri spomeniku se ustavimo pri Jarry-u, ki čaka na tekače da jih okrepči s čajem. Stopimo iz avta v podivjani S veter. Mirko izračuna da piha 12m/s ker ne more prižgati cigareta! Na kratko pomodrujemo nakar Jarry v daljavi zapazi tekače na drugi trasi (Čakal jih je na napačnem mestu) ☺ in jim odhiti naproti.
Nekako se odločimo za ogled Sv. Lovrenčka na V strani Sv. Ane. Ko tja komaj prispemo z visokimi obrati po ledeni stezi na vrh klančka smo deležni nič kaj lepih pogledov ljudi, ki se martinčkajo na toplih sončnih žarkih.
Edini vzamem prtljago iz avta in na ogled poligona za cerkvico.
Če sem že zabredel v to igro nabiranja štartov ga bom pač poskusil odkljukat. Mirko mi raztegne opremo, obenem pa tudi veter popušča kateri piha rahlo iz desne. Tako popusti, da štartam naprej (Za rikverc še nisem suveren). Pristanem, namočim levo nogo v jarek, pospravim in par korakov do avta in gas na Ančko od zadaj do P in peš do cerkve. Začelo nas je skrbeti, da bo nazadnje vetra premalo, pa kaj hitro zašumi po vrhovih dreves nad nami.
Hitrost je bila zame na meji okusnega 7-8. Smer pa S-SZ (Če gledaš po pobočju proti ozkem izhodu čisto iz leve) Včasih ima trakec za nekaj sekund pravo smer pa ga ponovno premaga severni veter. Čeprav je po napovedi nekako kazalo, da bo veter obračal proti V.
Kar nekaj časa mine, da se odločimo za skupni sestop do avta.
Namesto piva o katerem smo govorili smo raje zavili proti Rakitni, da nama Erzo pokaže štart Štanga. “Ko smo pa že tu pa zapeljimo še levo v vas (Gorenja Brezovica), da vidimo kaj se skriva zadaj” pravi Erzo.
In res se za vasjo odpre ogromen pašnik z majhnim naklonom ala šolski teren z nakaj vmesnimi dreveščki. Piha lepo gor in jaz že grabim opremo. Erzo nekaj cinca (Potiho pa vem, da se ne bo mogel upreti) a ko vidi, da sem se zagnal proti vrhu je bil kaj kmalu za mano. ☺
Ura mi je pokazala dobrih 50m višinske razlike kar je več kot smo sprva predvidevali. Teren pa izgleda takole…

image

Erzo štarta prvi pa prekine zaradi vozla. Zdaj sem na vrsti jaz. Ko pihne navzgor potegnem in me kar na lepem hudo dvigne pa nato full spusti k se s prsti skoraj dotaknem tal me ponovno vzame in ponovno dol in gor in levo in desno 😕 brrr… Sploh nisem mogel razbrati od kje hudiča vleče ta veter! Zadnjih 20m je bila želja le po mehkem pristanku kar je tudi bil. Huh!

image

Erzov let je pa izgledal kar prijeten.

Mirkota to ni zanimalo in tako, na ta lep dan njegovo padalo ni ogledalo sonca.

Za danes smo se že včeraj dogovarjali za velike cilje: Vogel (še nisem odletel po nesreči…). Napovedan zmeren S, niže SV. In je zjutraj kazalo kar lepo po slikah. Ko pa pokliče Manca, me prizemlji z dejstvom, da na Kredarici piha s sunki tudi do 22 m/s SZ – Vogel pa je kar blizu tam… Malo še preverjamo in potem je vsem jasno, da na Vogel najbrž ne bi bilo najbolj pametno iti ugotavljati, ali bo, ali ne…

In se jata razdeli: Erzo, Kastner in jaz se odločimo za skupne projekte; ostali: Mateja, Luka, Manca, Mega, Jasna, Slak in potem še Faaca (in še kdo), se odločijo za Lijak.

Erzo pride s Kastnerjem do LJU in se naložita v LCja in za Savo via Litija.

Najprej gremo (na že ogledani in neuresničeni) Kresniški vrh. Nikjer tistega napovedanega S. Nasprotno, piha z desne in v hrbet J, JZ. Erzo sicer postavi in tudi jaz sem že v tangicah, ampak 1 uro samo mencamo v mrazu na dopoldanskem sončku na mokrem travniku in čakamo, da bi vsaj malo ne pihalo narobe. Pa se veter ne da in spokamo.

Po nekih “bližnjicah” do Litije in naprej.  V savski soteski zavijemo desno v hribe za Kumom. Panično iščemo primeren travnik (in pristanek), da vsaj en let potrdimo 🙂 . Pod hribom Žamboh v vasici Tepe končno nekaj najdemo. Gor do kmetij in si malo ogledujemo in pride gazda in pove, da je tu pred leti poba, ki je hodil osvajati njegovo hčer, odletel s padalom (ampak na OLCju ga pa ni 🙂 🙂 ).

In že postavlja Erzo in se rihtava Domen in jaz. Potegne Erzo, spelje in zavjuga nad pobočjem in pristane na travniku nekaj stopnic nižje.

Erzov let

Erzov let

Še jaz speljem in pristanem eno stopnico višje na večjem in lepšem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo že hodi gor po avto (kar je bila sicer Domnova zadolžitev – ki edini še ni potrjeni kripelj 🙂 ) in spodbudi Domna, naj kar odleti čim niže.

Domnov let

Domnov let

 

Naprej po rovtah sem in tja do Podkuma. Vmes nič pametnega ne najdemo za odleteti, ker povsod piha ravno narobe (ugotavljamo, da se pač zliva hladen zrak dol po hribih, kjerkoli že smo – čeprav je čudovit in topel sonček). Najdemo pa čudovite hribovske pašnike, kot s škarjicami porezani golf placi. In prekrasne sončnate razglede po Posavskem hribovju.

Od Podkuma zavijemo nazaj proti dolini Save in na ovinku najdemo raven travnik, kjer piha gor.

Po ogledu roba, kjer se strmo prelomi, najdemo dva prehoda med šavjem in sadnim drevjem. In Erzo že laufa po robo in postavlja (proti prvemu prehodu). In Kastner že laufa in postavlja na ravnem travniku (proti drugemu, dokaj ožjemu prehodu).

Odlaufa Erzo po ravnini do roba in mu lepo drži padalo, tako da se odpelje čez suhe jablane tik pod robom (meni to ni treba 🙂 … ) in pristane na lepem travnatem pobočju cca 100m niže.

Erzov let

Erzov let

Odlaufa Domen po ravnini do roba in mu še kar drži padalo. Tako samo malo kresne z levim robom padala suhe veje na levi, odpelje slalom mimo smreke tik pod robom (ta prehod mi je res preozek in meni to ni treba 🙂 … ) in pristane na lepem travnatem pobočju malo nad Erzom.

Domnov let

Domnov let

Odpeljem LCja dol po njiju in 100m naprej od inkriminiranega travnika pod cesto vidim lep potencialen start.

Naložim Erza in Domna in se zapeljemo gor na moj ovinek.

Še v tangice se ne uspem zbasat, ko je Rook že pripravljen in skoraj porineta me dol po bregu (da ne zgubljamo preveč časa … 🙂 ).

Zoranov let

Zoranov let

Evo, tudi to lokacijo imamo vsi trije.

Potem pa kar tavamo okoli Podkuma in iščemo naslednjo lokacijo…

Zapazimo lep, ogromen trikoten travnik nasproti Podkuma, obrnjen na S (kar bi glede na zadnjo situacijo moralo biti OK). Ne najdemo pa prave poti do njega… Končno pri kmetu Magolniku nad Sopoto vidimo, da smo prav in gazda nam da dovoljenje, da gremo tacat gor po njegovem.

Ko hodimo gor po (že senčnatem in rahlo snežno poprhanem) travniku, piha konkretno dol. Jaz bi se kar predal, ampak Erzo in Domen sta že na vrhu in postavljata. Ko še jaz prisopiham do njiju, Domen potegne z vetrom v hrbet in laufa in zlaufa od tal… in pristane na krasnem (blatnem) travniku spodaj.

Domnov let

Domnov let

Erzo še bolj laufa in še dlje, predno le spelje in pristane na krasnem (blatnem) travniku spodaj 🙂 .

Erzov let

Erzov let

Od zadaj piha vedno močneje skozi gola drevesa. Malo počakam, pa ni nič bolje in se res poženem dol po travniku … in speljem in najprej mislim, da me bo kar splaknilo dol po travniku do kmetije, potem pa me dvigne in dobim še malo višine in še kar letim …

SLIKA, kot je ujel Domen start in mene

in pristanem na krasnem (blatnem) travniku spodaj 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Domen gre po LCja, midva z Erzom pa dol do ceste in potem samo še ogledi divjine Sopotske soteske v smeri Litije in dalje v LJU…

Desus se je odločil za na vrh na Gradišče. Ker Erzo letos še nima Gradišča (jaz pa že), se ponudim, da se mu odpovem in odpeljem avto dol (viteško, a ne 🙂 ?).

Vojc in Erzo pešaka gor na start, jaz pa dol v vas Vrh, na nižjo travnato polico, na oglede še enega potencialnega starta. Žal piha čisto z leve (V), kar je na tej lokaciji precej tvegano. Odpeljem se dol v Dedni dol, kjer že pristaja Čerček in Erzo in…

Erzov let

Erzov let

Erzo samo zmeče robo reinfuzo v keson in gasa… novim ciljem naproti…

Ambrus. Brezovi dol. Tu sva že bila in je pihalo narobe, čeprav naj bi bile možnosti za odlet na 3 različne smeri vetra. Ampak kot zadnjič, piha tudi danes s četrte – S. Erzu se danes zdi vse položno, meni pa enako kot zadnjič (se mi je že zadnjič zdelo vse položno 🙂 ). In nama ostane samo še moj predlog (tudi od zadnjič) na nasprotni strani kotline, kjer je lep položen travnik, obrnjen na S. Danes sva takoj za in nama sploh ni več prenizko (cca 40 višincev), sicer bova izvisela.

Pešaka gor po položnem travniku v 100% mokroti. Postaviva drug ob drugem v 100% mokroto. Piha rahlo v hrbet dol. Odlaufa Erzo naprej in laufa-laufa in spelje tik nad položno 100% mokroto in se v ravni črti odpelje v dno kotlinice (v 100% mokroto).

Erzov let

Erzov let

Pravi šolski teren, če ne bi bilo tako položno (100% mokrota ni bistvena). Meni nagaja komanda, ki je vedno nekako zavita okoli D linije 🙁 . Ne uspem rešiti.

Potegnem in laufam-laufam-…-laufam in se odlepim od tal in ko že sedim v tangicah, me samo spusti v 100% mokroto in ružim po travi, voda pa šprica levo in desno, dokler se ne zaustavim na riti. 100% moker. Padalo in jaz. Naberem mokroto Rooka in gor na vrh.

Postavim še enkrat. Komando nekako obrnem, da ni ovita okoli D linije, je pa zato zavrtena gurtna od komande (halo ?!). Potegnem v drugo in začofotam-in čofotam-čofotam- in speljem in na istem mestu sedim v tangicah 10cm nad 100% mokroto in se peljem naprej in lepo nad položno 100% mokroto, dokler gre. Na koncu lepo stopim dol v 100% mokroto.

Zoranov let

Zoranovo vodno pluženje in let

Erzo  odpelje na oglede, medtem, ko jaz ožemam opremo in poskužam rešiti problem komande. Na koncu se spomnim, da se mi je zadnjič, pri groundhandlingu na Zgornji Dragi, razvezala in sem jo natančno nazaj zavezoval (očitno ne dovolj natančno 🙂 ). Upam, da je sedaj prav speljana.

K Erzu in nazaj v center SLO…