Padalska jataErzovo jutranje okrevanje po Luciferovanju…
Erzov let
Vreme sluzasto. Ampak včeraj nismo leteli in danes je treba. Mare pokliče zjutraj, da je za akcijo (če bo kaj uporabnega). Erzo je seveda tudi za in najprej se pogovarjava nekaj o Primorski, pa Erzo preveri (?) s Slamičem in ta varianta odpade. Mega ne more, Delux nit se javlja nit ne piše, Maretu je ob 14h prezgodaj, pa vreme res ne spodbuja. Ob 14h na Vrhniki-BJ.
Malo zamudim, ker pred BJjem grem še na pumpo, da napolnim LCja (da bom imel poln tank, pa ne bo treba vozit… 🙂 ). Erzo je v shopingu in preoblečem se iz civilke ravno, ko se vrne. Preložim robo v njegov avtobus (imam poln tank :-)… ) in že šibava čez hribe in doline v Žiri. Tam malo pomotoviliva in že naju tablica odpelje po strmi gozdni cestici na Koprivnik.
Na levi je dotični travnik, ki ga iščeva in čez minutko sva že zaparkirana ob vikendu/kmetiji/gradbišču. Ker se vse cedi, potegneva vsak svoje stare cote in gor po travniku na deviški start. Ko raztegneva, je mokro vse: padalo, midva, čevlji,… Piha malo z desne ali nič ali malo od zadaj. Postavim čisto na vrh in potem začneva poskušati. Najprej eden, pa drugi, pa drugi, pa prvi,… Padali v glavnem bolj vlačiva po tleh in ko se pri poskusu ustaviva, ga samo spet malo razvlečeva (super travnik, dolg in širok) in niti ne ožmeva padala, ampak samo spet potegneva.
Končno meni rata (sem ravno mimo grmovja na desni in tu celo malo pihne) in ga spravim nad sebe in odlaufam, odlaufam,… in sem v luftu. Erzo tik za menoj tudi uspe… Bogato nad drevesi in takoj ob pobočju v desno in kar drži (kljub premočenemu padalu…) in kar letim in letim … in mimo Sela proti Žirem, kjer pa me začne spuščati z -2,5, tako da pristanem na travniku ob Poljanski Sori.
Zoranov let
Erzo pa kar vleče in vleče in pristane skoraj v Žireh.
Erzov let
Še predno ožmem in pospravim, Erzo že pokliče (!): Gluhi prihaja za dostavo do službe Francija Revna, ki nama bo posodil avto za gor… In je logistika v trenutku rešena in sva že gor.
Malo poklepetava z lastniki vikenda/gradbišča, kjer sva si sposodila travnik in količek, potem pa se vržem v skeniranje travnika, kjer sem po vsej verjetnosti izgubil vetromer, ki mi je ljubo darilo in ga moram najti (predvsem pa je uporaben 🙂 ). Ko že skoraj obupam in dvakrat prečesam travnik, grem pogledati še malo niže po pobočju in tam je on 🙂 . Erzo opazi med klepetom z lokalci jurčke na mizi in predlaga manjši gobji intermezzo. In se zapodiva v blato in vlago bližnjih dreves in po slabi uri (?) imava zagotovljene gobarske večerje. Za vsak slučaj greva še do antene Koprivnik, kjer je odletel naš Jožef Pojetov, ugotoviva, da se bo enkrat dalo tu odleteti (pa ne danes) in po poti tja in nazaj še malo pogledava za gobami …
Ni Erzov in ni moj jurček…
Erzov komentar leta: Delux se ne javi, tako da v dvoje na projekt, ki sem ga ugledal ob preletu Stari vrh – Blegoš- Žiri. Vlaga v kapljicah se je obesila prav na vsako travno bilko, tako da imava padala hitro popolnoma mokra, posebej še ko po 2x podreva. Zahvala gre ponajpreje Gluhiju za prevoz do britofa, kjer prevzameva v brezplačen rent-a-car Revnov avto, da si spraviva dol svojega. Tudi njemu prisrčna hvala. 1.Jože Poje : To je samo ponavljanje že odletenih hribčkov. Za odletet s Koprivnika pa se reče, ko se odleti od antene. Od tam pristanka ne vidiš – v zraku se ga išče tam doli v Hobvovški grapi. No zdaj te pa še Ermanovec čaka. Tam pa je štart za 30 padal na en mah. [11.10.2012 20:13] 2.Andrej Erznožnik : Ja Jože, saj tole je nov štart, ki ga ti še nimaš, ime bo popravljeno – in ko sva že pri tem, kdaj boš zares odletel Goli vrh -Žirovski vrh, da ne bo gor tisto poskakovanje in izprehajanje po štartu:) [11.10.2012 20:23] 3.Jože Poje : Na Golem vrhu imam FAI trikotnik, sicer zelo majčken, je pa. Trikotnik da več točk kot “žiga žaga”. [12.10.2012 09:44]
Praznikov je počasi konec in začenja se spet vsakodnevni ritem. Zato že zjutraj začnem klicariti naokoli. Napovedan je močnejši JZ. Erzo je nasičen letenja (čez praznike so bili zelo aktivni) in nekako nima prave volje, Mega lahko šele popoldne, Mateja tudi, ker je že polno delovna, Mare pa ima danes in jutri še dopust in je željan letenja.
Poberem ga pri Toplarni. Najprej se pogovarjava za Ambrota, vendar me kar ne vleče. Ko pa pomislim na Pivško misijo izpred praznikov, me kar potegne in ko pokličem Erza, je tudi on za.
Kmalu se že peljemo proti Pivki in skozi Trnje proti prvemu cilju: Veliki Okroglek nad Petelinjskim jezerom. Pot že poznamo (tudi brez tablice). Na travniku piha mogoče malo s strani (leve), vendar je dosti bolje kot zadnjič. Mare se odloči, da ne gre in bo šofer in starter. Erzo razgrne nad žicami električnega pastirja, meni se pa zdi bolje pod njimi in ko postavim, Erzo ravno potegne. Najprej je malo dvomljivo, ali bo prišel čez žice, potem pa ga malo dvigne in lepo zdrsi kakšna 2 m nad njimi. Zavjuga sem in tja in že pristane v travnati ravnici suhega Petelinjskega jezera.
Malo počakam, da spet pihne in potegnem in kar malo potečem, da me dvigne. Zavjugam sem in tja in sem že nad Erzom in ko pristajam, JZ močno potegne čez jezero, tako da me še kar malo dvigne in zadrži v zraku predno pristanem.
|
|
Zoranov let
Ko pospravljava, Mare že offroad drvi k nama čez jezero (ampak ni problema, baje so tu včasih pristajali avijončki…).
Skozi Novo vas (zibelko slovenskega jadralnega letalstva 🙂 ) do Studenca in po kolovozu na vrh Belovke. Iščemo najbolj primeren start in Erzo je že odločen. Čeprav je na vrhu lep travnik (s približno tako kritičnim zaključkom kot na Kresniškem vrhu), se Erzo odloči za šavje malo niže. Vrnemo se nazaj tja in še predno ustavim, Erzo že vleče padalo ven. Pomagamo mu postaviti (samo dvignil ga bo… 🙂 ).
Šavje se mi zdi res kritično, ampak Erzo lepo hrbtno dvigne padalo na mestu (veter je točno v pravi smeri in ravno prav močan), se obrne, ga lepo drži nad sabo, ga obremeni in rahlo zategne in že je v zraku, tik nad šavjem. Za trenutek kaže, da ga bo zaneslo v veje desno, ampak se lepo odpelje malo ven, tu pa ga dvigne kot po liftu in potem jadra in jadra in jadra… Pa še kar jadra.
Bližajoča se nevihta (ki me je poleg šavja še dodatno zadržala), se je razblinila in do nas pride samo nekaj kapljic, res pa, da se pooblači do grdo črnih oblakov. Erzo pa jadra sem in tja in se nam smeji 30m nad nami. Vedno bolj cincam in ko je nad nami že res črno, sem tudi jaz čisto prepričan, da grem z avtom dol. In gremo (Erzo pa še kar jadra…).
Ko zapeljemo s kolovoza na cesto, se pred nas postavi razkurjeni “domačin”, ki začne vpiti z jugo naglasom, da nas bo postrelil, ker se vozimo po privatnem svetu… in tako neokusno naprej… 🙁 .
Ko zapeljemo proti travniku za pristanek, že kaplja in Erzo mora kar držati ušesa, da mu uspe zbiti višino v močnem dviganju in končno pristane zraven nas.
Erzov let
Druženje pri Šiptarjih na kremšnitah v Cerknici je lep zaključek današnje avanture (Erza samo malo zmoti, da je Ščuka letel skoraj 2 uri na Brestovici na Krasu … in da je bila čisto na koncu cesta na Vrhniki suha…) 🙂
BELOVKA – PRVENSTVENI : vrnitev na Bloke v zibelko ALI ko pridemo gor preseneti (A) močan veter, na Piškovcu maloprej pa štartali v slab isti, hrbtni veter ali nulo, (B) da je skoraj nemogoče odletet čez drevje. Toda kombinacija je rešljiva – vsaj dvignit moram padalo in ko ga lepo dvignem in me hoče že kar dvigniti ga še prbremzam in me vzame čez!
Naprej na Vače, kjer si ogledamo situacijo na pristanku in startu Gaber (kar je Lokovšek malo pomešal), ki je domač start Duleta in Brigite. Čeprav ni nemogoče, nobenega od nas ne potegne in hitro najdemo izgovore, zakaj ne (veter preveč z desne in preveč drotov na potencialnih pristankih, pa kaj vem kaj še…). Se pa spomnimo, da mora biti na Kresniškem vrhu tak veter idealen in hitro odšibamo tja, saj smo že malo v časovni stiski zaradi Matejinih omejitev. Ko pridemo do vesoljske konstrukcije (ki jo poznamo že od obiska letos pozimi), je sicer vreme še vedno kilavo, ampak piha pa idealno, čeprav kar (pre)močno. Štart nam je vsem manj všeč, kot pozimi (razen Mateji, ki ga vidi prvič – pa ji vseeno ni všeč 🙂 ). Najbolj nas moti položnost in drevesni rob, ki je zelo blizu in visok (kar malo spominja na Sv.Ano) in malo dvomimo, da se da lepo priti čez.
Erzo se vseeno odloči, da bo raztegnil in malo dvignil za poskus. Ko dvigne padalo, ga lepo drži nad sabo, ni pa dovolj močno, da bi ga kar dvignilo v zrak. Malo ga vodi sem in tja, ko začne kapljati. Čeprav me je zelo zelo mikalo, da ga postavim tudi jaz in poskusim odleteti, me je to kapljanje dokončno odvrnilo od tega. Spet neha kapljati in Erzo se odloči, dvigne še enkrat in se po nekaj poskokih po terasah le odlepi od tal. Glede na start kaže, da bo težko prišel čez, pa ga neverjetno lepo drži in ko se približa gozdnemu robu ga še dodatno dvigne. Skoraj vodoravno ga odnese čez in lepo odjadra proti desni nad dolino Save.
V rahlem dežju se odpeljemo dol in med potjo vidimo, da je Erzo še visoko v luftu. Ko pridemo do proge v Kresnicah je že pristal in pomagamo mu pospraviti. Super! Dva nova nova za Erza in tale Kresniški vrh je celo novnovnov (=prvenstven).
V Ljubljani smo pravočasno (za Matejo) in ker Erzovih punc še niso spustili iz bazena, se greva še naslajat v Zvezdo.
Potem se popoldne še večkrat slišim z Manco in Megom, če bi se le dalo odleteti na Strmci ali Sv.Ani (Manca si zelo želi leteti), ampak narava je močnejša…
Pridemo na že znani plac iz 21.2.2012. In kar jasno postaja, da tudi v idealnem vetru – (5m/s), zdaj tu ni za odletet, takrat sem pač sanjal, da bi se dalo, itak je bila napačna sapa, v pravem bi pa šlo…
Ker vsi le gledajo, jaz razdrem padalo, da bom dvigal – in dvigam.
Piha manj kot sem pričakoval, padalo nad menoj sicer stoji, noče pa me dvigniti. “Sušim padalo”, da se mi ni treba takoj odločiti. Potem ga podrem, ker mi nekaj vpijejo. Da rosi pravijo in Mega mi nameni par tehtnih besed, da tole pač ni… Hvala ti, saj dosežeš nasprotno, odločim se v stilu: kdaj pa, če ne zdajle, ko piha idealno (manj ali več bi bilo slabše), vsaj probat moram. Precej (staroslovensko: takoj) se poženem čez police nekdanjega sadovnjaka, ki ga je lastnik sesekal (tudi njemu hvala), ko je dobil zemljo nazaj, še vzame me ne takoj in letim proti osovraženem robu gozda, ki pa ga lepo preletim. Takoj zatem se ustrašim položnega gozda proti Kresniškim Poljanam, a ni problema, zadržim skoraj višino štarta, 500 m pred štartom uletim v kaplje, zato obmem desno za Kresnice, pa še kar drži, ko pa le padem pod 500 m, pa ne gre prav dost naprej, zato opustim prvotni načrt kruzanja okol Kresnic in se držim pristanka. Čist spodaj vetra ni nič posebno, občasno pa pihne bolj. Avp Slivnica tedaj JZ 13/17. Epi-epi.
Erzov let
