Jutranji sprehod na Jakovski grič. Najprej je precej pržigalo, tudi zelo iz leve, vprašanje če kdaj tu piha naravnost gor. Ana medtem nabira in zoba lešnike. Potem nekaj časa dober interval in štart. Za drugi poskus se je pa čisto umirilo oziroma začelo pihati že na dol, SZ ?!

No s tako jakostjo in primerno smerjo vetra bi se pa dalo tudi jadrati. Ampak verjetno je zaradi terena skanalizirano, da piha samo iz leve ali desne.

Jean – Jakovica

Ker ima Uki dopust, se že zgodaj slišita Z Zoranom za akcijo. Glede na S je sprva edina ideja za Zavrh. Zoran predlaga tudi Javornik (se mu danes zdi, da bi danes lahko bilo). Uki ni preveč za. Erza in Mega zanima, vendar kasneje.

Zoran začne pri meni s poizvedbo – kam – okrog poldneva. Jaz sem večinoma še delaven, a ko je jasnine in sonca vedno več, me zagrabi. Generalno danes po zraku sever, celo malo na SZ. V takem primeru klasika – Zavrh, Grmada odpade, pa tudi ni velikega zanimanja za tja. Pa pade ideja o Javorniku nad Črnim vrhom – jaz ga še nimam, ostali pa že dolgo niso bili tam.

Zoran potem kontaktira Miha Mlakarja, ki pove, da je Javornik letljiv do sunkov 11 na Kovku in da najbrž bo . Na kameri Medvedje brdo preveri, da so vrhovi ven iz lepih bazic, ki so natrosene po modrem nebu. In smo zmenjeni. Zbor sklican na Vrhniki 14:15.

14.15 Železniška: Uki, Erzo in Zoran. V Logatcu snamejo še Mega, jaz vskočim na Kalcah, skupaj z zemeljsko podporo – Ano in kopilotko Misty. Zoran šofira z LC-jem, Erzo spredaj navigira “old school” po karti. Zadaj pa speštani: Uky, Mega, Ana, Misty in jaz. Čez Hrušico na Javornik.

Na štartu skoraj nič vetra, drevesa se zibajo (smo v rotorju – SZ). Postavimo nad cesto in malo čakamo zaradi neenakomernega in mešajočega vetra.

Štarti so kot po pričakovanju veleslalomski, ampak speljemo, najprej Erzo, potem jaz, Zoran, Mega, Uky.

Erzo rine proti Zadlogu, jaz prej obrnem in “štrikam”. Naprej gre izredno počasi, na momente sploh ne gre!

Zoranu je (razen začetnega rukerja iz poseke naprej ven) vse lepo laminarno, čeprav močno. V levo proti Črnemu Vrhu ga najprej dviguje čez 1300 (pa si ne upa še bolj nabirati zaradi kapljic in črnih baz naokoli…), potem mu začne spuščati.

Malo bluzimo sem pa tja, včasih na kakšnem mestu nabije gor in se da kaj povrtet (jaz do 1500, a telefon pokaže manj), sčasoma pa popusti in smo hitro vsi na tleh.

Zoran pred Zadlogom sreča Erza, ki obrača in pelje nazaj. Tudi sam obrne. Pod grebenom ne drži nič, generalno zgubljata. Malo še vjugata, potem ven nad travnike in pristaneta.

Zoranov let

Zoran – Javornik

Erzo – Javornik

Uki nekaj kasneje (s crknjenim variom) pri cerkvi v Črnem Vrhu.

jaz in Mega pa pririneva do Zadloga.

Mega – Javornik

Jean – Javornik

Ana z Misty pa z LC-jem vijavaja dol po prvo ekipo, nato pa z nekaj greškami najdejo še mene in Mega v Zadlogu.

Leta 2013 sem iz razglednega stolpa na Javorniku naredil VR panoramo:

Kilava napoved – čas je za D.O. A padalo je v avtu. 🙂 Pokaže se priložnost za Trstelj. Napoved vetra je švoh, a že na Cerju močno pribija iz zahoda. Prihod na štart skozi trnje, da imam tace že čisto krvave. Štart nič boljši. Pri tleh na gor, par metrov višje (ko dobiš padalo nad glavo) pa iz desne. Nešteto prekinitev in neštetokrat z vrvicami v trnje. Nekajkrat zaradi previdnega reševanja ostanejo čisto zapletene in rešujem, rešujem, trnje, trnje, trnje!!!!!!!!!!

Potihem sem si že ogledoval rekord (le 2.4km!), ampak v zraku me je bolj kot ne rikvercalo, na začetku sem celo še pobral nad štart, nato me je pa samo splaknilo dol, da sem komaj naciljal ogromen travnik.

Rekord pa kar imejte. Sem se ne vrnem več!

Žalost

Domen vabi na štajersko, kjer kaže malenkost boljše razmere za ta koprenast dan. Ideja je Donačka, a to mi je daleč. Mlakar tudi sprašuje kam in je zainteresiran za štajersko. Z Luftmandlci se dogovorimo za Lisco.

Ob 9.45 v Logatcu, Domen pa si premisli in odpelje jato na Krvavec. Mi pa vseeno na Lisco. SMSnem še Planinšku in vsi skupaj se dobimo v Kompolju (Sevnica). Njegov avto dol, Mlakarjev avtobus gor. Prisotna še Lapajne in Franci.

Na štartu je že kar v redu sapa, zato hitro postavimo in v luft. V luftu pa ne najbolj prepričljivo za se kam odpeljat, sicer gor je šlo, izredno počasi, do baze na 1700, a dol je šlo precej hitreje. Veter tudi iz vseh smeri, Malo Z, SZ na začetku, kasneje bolj SV, nižje V in termični J. Tako da smo se guncali sem pa tja, sulice malo bolj daleč.

Borut

Miha. Komentar: Več problemov z kje smo, kot z letenjem :))))

Franci. Komentar: Hvala Boštjanu na isposoji,novi kraji nova doživetja.

Janez

Borut in Janez najprej predčasno zaključita. Janez dobi prevoz lokalcev do vrha!

Janezov komentar leta:

Iz baze pod nasledje dve baze,katere niso niti trznile, pa direkt v poden k Gračnari.Pri štiriinosemdesetletni mamci sem moral obvezno jesti in piti, kajti bi bila užaljena, malo sem se branil pa nisem imel izbire ,,saj ne veš,če boš še danes kaj jedel”. Prijazni sosed meje pa odpeljal direkt na Lisco.Zelo prijazni ljudje v teh koncih.

Borut pa počaka Francija in Miha, da scurita in se odpravijo na vrh po avto – Borut na reinfuzo.

Borut – dugi

Janez nekaj časa modruje na štartu, čaka da koprena izgine. Mene tudi močno scat, zato toplandam, odtočim, in po slabe pol ure se popolnoma zjasni in greva ponovno v luft.

Janez – drugi

Jean – prvi in drugi

Janezove fotke: