by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 160608 Olipova planina P1847 13:34:30
Erzo čaka v dolini. Naložimo ga in po stari cesti proti Žirovnici in gor pod Stol. Danes imamo Ano in danes je ta dan: Olipova planina, ki jo čakava z Erzom že 5+ let (logistično zahteven projekt…).
Mimo Valvazorja in še naprej od Olipove (tam so mogoče še neki potenciali…), pa nazaj na Olipovo. LCja pustimo kar na sredi ceste in gor na vrh travnika. Piha slabo, malo z leve, malo z desne.
Erzo postavi (seveda) prvi, potegne (v najboljših pogojih…) in odleti. Zunaj ga ustavlja, pa tudi dviguje. Zadaj že temne baze v zabitem Stolu…
Potem še nekaj časa čakamo, pa le spet pihne gor in odleti Žan, malo za njim pa jaz (z majhnim frontalcem – raven vegast platojček vmes…) in potem še Domen.
V zraku malo rodea (močan dolinc, ki kar meša po teh pobočjih od Ajdne sem), potem le pririnem do konca slemena nad Zgornjesavsko dolino. Žan celo zavrti in malo nabere. Erzo vrti čez Savo proti Blejski Dobravi. Zapeljem se tja, lepo drži in je bolj mirno (kar močan dolinc), pred pristankom pri pokopališču pa še malo poruka.
Zoranov let
Erzo tudi pristane tukaj čez nekaj minut,
Erzov let
potem še Domen
Domnov let
in nazadnje Žan.
Jeanov let
Ko počasi pospravimo in se še malo sončimo, opazujemo razvoj neviht, potem pride Ana in potem se zapeljemo še v ribogojnico Žeje na zaključno druženje.
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 160607 Ivanščica P1845 14:07:26
Že včeraj v BJju smo se organizirali za danes: prvi – Igorjev avto(bus) ob 9.30 iz LJU (Igor, Faaca, Žan, Mega, jaz in šofer Žiga Valentič (rehabilitacijske ture 🙂 ), drugi (idejno in organizatorsko prvi) – Ščukov avto z Nevidnim, Erzom, Piršem in ata Piršem kot šoferjem, približno takrat z Vrhnike.
Pred Ptujem se ujamemo, da skupaj pridemo na Ivanščico s še tretjim SLO padalskim avtom: Planinšek, J.Jošt, Bodlaj. Nekaj za nami se vsujejo Hrvati in še mešana SLO-CRO skupina z Biderjem in JL…
Baz praktično nič pred startom (modra termika ? 🙂 ), zato kar čakamo v počasnem pripravljanju (in turistično informativnem ogledovanju z razglednega stolpa). Dokler ne potegnejo prvi Hrvatje, ki ne scurijo, ampak naberejo in potem panika in hitro v vrstni red in v luft: Nevidni, Erzo, Poje, jaz, Žan, Mega, Faaca, Igor…
Prvi del je kar matranje in rukanje, da končno naberem(o). S 1400 se odpeljem za Jasno, malo čez na J strani še enkrat malo popravim, potem pa gre v glavnem le še dol, z majhnimi vmesnimi popravki, medtem ko nekateri nabirajo v višave. Pred predajo (nad Ladislavcem) se še obupno matram v senci oblakov, pa se ne rešim in dokončno scurim v žitno polje.
Zoranov let
Takoj za mano pristanejo zraven še Planinšek, Bodlaj in Bider. Malo jamramo nad pogoji (=lastnim neznanjem), ampak človk je prec boljše volje, ko je še z drugimi v curaži 🙂 . Mega, Erzo, Nevidni in Pirš so že zdavnaj naprej, tudi Žan, Poje in Igor gresta mimo nas, med pospravljanjem pa nas preleti še Vanja.
Kar nekaj časa traja, da prideta z avtoma Žiga in drugi šofer. Midva z Žigom proti Igorju, ki je že javil, da je na tleh,
Igorjev let
na LiveTrackingu pa se vidi, da je pristal tudi Poje
Pojetov let
in nekaj kasneje še Žan. Ko pridemo do Igorja, pošlje svojo lokacijo tudi Faaca.
Faacov let
Na poti do njega poberemo še Pojeta (ki ga “zamenjamo” za Mega v drugem avtu in potem še v zahtevno iskanje lokacije Žana, ki ga na koncu po obsežnem kroženju po strmih gričih najdemo na samem vrhu enega od njih :-).
Jeanov let
Avto(bus) je poln in gasa proti ZG->LJU, ko se Javi tudi Mega, da so Jasna, Erzo in on na tleh pri Samoboru.
Megov let
Erzov let
Pirš je pristal malo prej.
Piršev let
V bistvu ostali niti nismo tako nezadovoljni, saj je vso nezadovoljstvo prevzel nase Faaca, ki je pričakoval bistveno daljši let …
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 160601 Sv.Kvirik P1840 16:31:46
Erzo zgodaj zažene zadevo (serija ga skrbi…) in ker je napoved podobna kot včeraj, predlagam enako – Marčev hrib. Erzo je za, Simeon je bil že včeraj, ko pa se bliža ura srečanja na Železniški (13.30), se Simeonu zdi preveč tvegano tja dol riniti (saj uliva) in odpove sodelovanje.
Z Erzom se odpeljeva v dež (že pred Uncem vliva kot iz škafa) na Ravbarkomandi v LC naloživa še Jeana, ko se tam pojavi še Emil (čaka Redstara), ki tudi namerava proti Črnemu kalu. Malo se usklajujemo, pa nič ne uskladimo in naprej. Dež poneha šele do Kozine. Ko smo na Črnem Kalu Emil in Redstar javita ispod Kvirika, da je tam sonce (sta nas prehitela). In seveda pozabimo na Marčev in gasa naprej.
Predhodnika urejata logistiko (en avto dol na pristanek), ko mi že postavimo. Zadaj in proti Črnemu Kalu vse temno in nizke baze, proti Buzetu le malo bolje, piha JZ lepo gor, včasih malo butne. In v luft: Jean, Erzo in jaz in … še Emil in Redstar.
V zraku drži dinamika nekaj nad grebenom. Erzo in Jean mi uideta in sam naberem desno od štarta nad vse ostale. Jean poskusi proti Buzetu (kot je bil Erzov nasvet pred startom – “nabrati in smer Buzet…”), pa hitro pride nazaj daleč pod startom in skoraj scuri. Vsi so nizki, potem pa Emil začne nad dolino rahlo pobirati. Ker meni nad startom više ne gre, se odpeljem proti njemu nad dolino in dobim nad njim (zelo zanešeno) dviganje, ki gre gor proti bazam. Naberem do 1000. Vsi se zberemo v tem dviganju in vrtimo (sem nekaj časa kar najvišji – ne več kot 3 gor), dokler Erzo po postaji ne vpraša, kdaj bomo začeli bežati stran. To seveda takoj spremeni moj pogled na stvar (taktika ?!) in mi uživancijo spremeni v nervozo. Gledam naokoli, ali mogoče to že zauga, tam so res neke črne baze… Vprašam za nasvet, kam bi šli, pa dobim odgovor, da ga je v takem že preveč strah, da bi delil nasvete (taktika ?!)… In se odpeljem naprej nad dolino, dokler vario ne neha piskati. Ko se spet razgledam, vidim, da Erzo zadaj še vedno navija in je že 200+m višji… Zavije v smeri KP (tam je še najbolj odprto), jaz globoko pod njim za njim. Pa gre samo še dol in zato obrnem po grebenu proti Gračišču (kjer je dovolj lepih pristankov). Rinem naprej in ugotovim, da grem direkt v veter le še 15 naprej (veter je obrnil iz JZ v SZ ?!). Ko sem že nevarno nizek, obrnem in se s 55 odpeljem nazaj in dokončno scurim v Lukine.
Zoranov let
Pospravim in dvignem palec na glavni cesti. Jean sporoči, da je scuril zadaj v Dvorih.
6.Emil Kos : En te je mogu izdat [01.06.2016 22:38]
7.Jean Caffou : Sm jim prst pokazu, pa me niso hotl vzet s sabo na zadnjem sedežu. [01.06.2016 23:33]
8.Zoran Gaborovič : Men se pa niso hotli umaknit s ceste, ko sem po Jeana šibal, da revež ne bi preveč čakal (kinetična energija pa to 🙂 ), na konc je pa le odvila in skor v jark zapeljala… [01.06.2016 23:59]
Dobim štop, ki me zapelje prav na vrh Kikirikija do cerkvice – in na štartu konkretno piha od zadaj S-SV.
Ko se odpeljem po Jeana, se Erzo javi iz Buzeta.
Erzov let
Emil pa je prišel iz Roča skoraj nazaj do pristanka
Emilov let
in potem z avtom reši Erza in Redstara. Midva z Žanom pa kar sama proti domu…
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 160531 Socerb 3 P1839 18:53:10
V višavah močan JZ, dež razmetan po SLO. Proti obali kaže še najmanj vetra in največ sonca. Erzo je malo nervozen zaradi serije, ko razpiše ob 14.30 Vrhniko – smer Vremščica. Potem pa panika, naj čim prej pridem na Vrhniko, ker prihajata Simeon in Poje v nuji, ker da se gre na Marčev hrib, ker bo Vremščica itak premočna (vir: Nevidni…).
Na Vrhniki vso robo naložimo v LCja, pa še Erzo in Simeon k meni, Poje (ki se mu bo dokaj mudilo nazaj na zemeljsko-nezemeljske obveznosti 🙂 ) pa odšiba na Unc pobrat Mega in Jeana na Ravbarkomandi (ki se je pustil zapeljati 🙂 v duhovnem in fizičnem smislu). Pod Črnim kalom pusti Poje svoj avto in vseh 6 z LCjem gor.
Potem se sončimo na robu v čudovitih vonjavah primorskih zelišč ob nabijanju vetra, ki bo ponehal ob 17h (vir: Simeon). Simeon razstavi svojega novega Cure-ta, dvigniti pa ga ne uspe 🙂 .
Žanov dokumentarec dogajanja:
Erzo postane popolnoma nervozen in mrzlično predlagamo razne alternativne variante (Socerb, Brestovica, Srbani, Kikiriki,…). Žan med tem reši še eno službeno dolžnost preko telefona na daljavo (uradno še dežura). V višavah pod bazami vidimo nekaj padalcev nad Socerbom in ob 17h (ko veter sploh ne poneha, prej pojača – vir: dejansko stanje v naravi) pade odločitev za odhod.
Pojeta spravimo dol do njegovega avta in se poslovi, LC pa na Socerb 3. Nekaj jih že/še visi v luftu. Postavimo še mi in v luft: Simeon, Erzo, Žan, jaz in Mega.
Potem pa ena ura čudovitega jadranja, kot ga jaz tu še nisem doživel (v močnem J, JZ). Navijamo čez jurja, jadramo sem in tja in vrtimo v zelo zanešenih stebrih. Erzo in Žan se usmerita na Črni kal, Erzo celo (edini) pojadra na Marčevem hribu in nazaj. Mega poskuša toplandati, pa na koncu pristane na uradnem spodaj, Erzo tudi na uradnem,
Erzov let
Erzov komentar leta: Po neuspeli odpravi na Marčev hrib ob vodenju velikega inštruktorja Simeona, kjer je veter pihal samo bolj in še bolj, smo se malo pozno premaknili sem, čeprav smo vsaj uro prej opazili padalce viiisoko nad Socerbom. Večina je bila Nemcev s Tmina, pa tudi udeležencev angleškega opna iz Humina. Vsi na internetu najdejo informacijo, da se tu leti, ko drugje ni pogojev.
Žan pa blizu zraven.
Jeanov let
Žanov komentar leta: Kar naenkrat je prtegnu en jug, da so še stari prdci ušesa vlekli, spodaj na pristanku razmetavalo. Jaz na polnem gasu nisem prišel do travnika.
Sam na kocu rinem proti Ospu, pa lezem samo še 5 naprej, tako da obrnem in pristanem na planoti zgoraj pri pokopališču pod vasjo Socerb (za čez nazaj v Dolino sem prenizek).
Zoranov let
Simeon se po atraktivnem letu čez Trst na Z in še bolj atraktivnem obalnem zaključku in najbolj atraktivnem pristanku na obali,
Simeonov let
Simeonov komentar leta: Zgoraj J, za Trstom ladje obrnjene zahodno in sem mislil, da bom spodaj z vetrom, ki je dokaj močan, prišel po grebenu nazaj, spodaj pa je veter preveč pihal zahodno in oblival. Pa sva šla na prvem izletu do morja in prav lepo je bilo.
Komentarji (2)
1.Simeon Klokočovnik : U Erzo, dlje od tebe, zdaj boš pa moral javno priznat, kako lep padalček mam. [31.05.2016 22:23]
2.Andrej Erznožnik : mojih km je nekih 18.5, tud meni ni prav, ko mi takole računa brezvezne trikotnike in krade km za statistiko. Vsekakor pa je tvoj odlet lepši, saj so špure najlepše (nekam se pride), da ne bi o originalnem pristanku [31.05.2016 22:46]
vrača z avtobusom, štopom (vlakom?) in v pešačenju na uradni pristanek. Mega pripešači gor rešit LCja, pobere mene v vasi in dol po ostale.
by jean·Komentarji so izklopljeni za 160527 Racna gora
Danes dežuram na šihtu (in mogoče še cel vikend… ?!) in me srce boli ko vidim plane za Buzet. Malo se tolažim, da mogoče danes le ni ta pravi dan. Nikomur ne privoščim curaže, a po prvi mi je malo odleglo 🙂 Na Live tracku vsake toliko pogledam kje je kdo, pa vidim da tudi Pojetu ne gre, ampak vseeno lepo grebenčka. Štus pa pokaže, da kdor zna, zna. To me tudi nekoliko potolaži, češ saj če bi šel na Buzet bi itak prvi scuril in še cel dan čakal in pobiral ljudi okrog 🙂
Vseeno začnem planirati za večerno jadranje, kar tandemsko. Nekaj potencialnih potnic je takoj za, a veter na Slivnici, kjer sem namenjen, se ne umirja. Domen je tudi za akcijo, v bistvu že od 15h čaka kar pri pumpi. Jaz se odrešim sestankov okrog 16.30 in odrinem v Cerknico. Če ne bo tandem, bo pa solo. Ob 17h, še vedno nič boljše, sunki 12. Domen predlaga alternativo Racna gora. Prava odločitev! Naložim se h Kastnerju, od MegaBajta in Erzota dobiva nekaj navodil kako priti na štart, za vsak slučaj pa vžgeva še navigacijo, ki naju pelje točno po prej podanih navodilih. Ko pustiva avto izbereva napačno pot in prideva kakšnih 100m nad štart, kjer se pot tudi konča. Malo poskušava še backtrackat, potem pa kar skozi goščavo v ravni liniji do travnika. Ves čas sva skeptična ali bo vetra premalo, a na štartu je bilo idealno.
Odrinem prvi, malo levo desno, potem pa je pripravljen še Domen. On se odpelje kar nad ravnino (zaradi slabega počutja), jaz se čudim, ali mar spodaj ne dela več? Ujamem še Faaco in Igorja po postaji, kjer si izmenjamo še nekaj besed, potem pa pokličem še Domna po postaji, ker ga ne vidim več ne v zraku ne na tleh. On pa lepo vrti daleč kar nad ravnino. Grebenčkanja se tudi jaz hitro naveličam in se odločim sprobat in res drži, čeprav nisem bil ravno tako daleč. Kastner pa pade iz stebra in pristane.
Ker imava samo en avto sem še začel študirati o toplandingu na Dolenjih Poljanah. Kastner to namero hitro opazi in jo (že drugič) po postaji odsvetuje. Vseeno se odločim povohat, ali je res zrotorizirano. Pa niti ni bilo, a veter je oblival travnik od zadaj (V, JV ?!). Rukalo ni, a hitrost proti JV sem imel cca 15 km/h na trimu, ven iz grebena pa 40. Spuščalo tudi ni, malce dvigalo, a ko me dvigne par deset metrov višje je pa začelo brcati, smer vetra se obrne nazaj na Z/JZ, na trimu imam 5 km/h ?!?!
Premislim se eksperimentirati v tako močnih vetrovih, vseeno se še enkrat zapeljem čez štart, pogledat ali je tam možno pristati. Smreke so visoke, prostora ni veliko, v močnem vetru je tudi precej zvrtinčeno.
Nič potem pa z vetrom dokler gre. Vsaj tako sem si mislil. Najprej je šlo 50, nato 30, 20, 10, 5… Komaj se prerinem čez Markovec, nato pa nižje pri tleh veter popolnoma popusti, na ničlo.
Kastner se medtem odpravi vprašati domačinko za pot gor, ta pa mu zabiča da peš že ne bo hodil, da ga ne bo imela na vesti, če naleti na kakšnega medveda. In ga je odpeljala do avta 🙂
